Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

EU naj bi sistem za hitro opozarjanje na dezinformacije vzpostavila marca

pripravila dopisnica STA v Bruslju, Petra von Wüllerstorff

Bruselj, 21. januarja - Zunanji ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o načrtu za boj proti dezinformacijam, ki so v luči majskih evropskih volitev eden ključnih izzivov unije. Potrdili so tudi sankcije proti štirim članom ruske vojaške obveščevalne službe GRU ter petim Sircem in sirski entiteti zaradi vpletenosti v razvoj in uporabo kemičnega orožja. Zaradi napada v Salisburyju marca lani je na kazenski seznam uvrstila vodjo in namestnika vodje GRU ter še dva člana te službe.

Belgija, Bruselj.
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar.
Foto: Thierry Monasse/STA

Zasedanja v Bruslju se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je povedal, da naj bi evropski sistem za hitro opozarjanje na dezinformacije vzpostavili marca. Slovenija v okviru teh prizadevanj pripravlja vse potrebno za vzpostavitev nacionalne kontaktne točke; to vlogo bo zelo verjetno prevzel Urad vlade za komuniciranje (Ukom).

Tako bo Slovenija neposredno sodelovala z institucijami in drugimi članicami EU pri medsebojnem obveščanju, preprečevanju in odpravljanju dezinformacij, je poudaril minister ter izpostavil tudi pomen krepitve sodelovanja z zasebnim sektorjem in spletnimi ponudniki.

Ob tem je Cerar poudaril tudi pomen krepitve osveščenosti o nevarnosti dezinformacij v šolah, saj je treba že mladino vzgajati, da bo znala ločevati lažno od resničnega, ter sodelovanja z medijskimi hišami, ki ustvarjajo informacije.

Slovenski minister je na zasedanju izrecno izpostavil tudi pomen strateškega komuniciranja EU na Zahodnem Balkanu, kjer da se širijo vplivi tistih, ki želijo prikazati EU v slabi luči, kar lahko ima negativen učinek za integracijske procese v tem delu Evrope.

EU krepi boj proti dezinformacijam, da bi zagotovila svobodne in pravične evropske volitve. Do leta 2020 pa je še okoli 20 pomembnih volitev, je izpostavil Cerar.

"Živimo v dobi populizmov, ko nekatere politike temeljijo na spodbujanju sovraštva in predsodkov ter zavajajo ljudi z izmišljenimi zgodbami. V družbi sodobnih omrežij smo pogosto priča lažem, lažnim informacijam in manipulacijam," je opozoril Cerar.

Dezinformacije so po ministrovih besedah nov pojav, nova velika grožnja demokraciji in demokratičnim vrednotam, zato se je EU tudi začela resno ukvarjati z bojem proti temu pojavu.

Zunanji ministri so se - tako kot pred njimi pred nekaj dnevi tudi ministri za evropske zadeve - strinjali, da je treba več komunicirati o Evropi - o pozitivnih zgodbah in projektih, kot je na primer program študentske izmenjave Erasmus.

Minister je po zasedanju še izpostavil, da sta se z avstrijsko kolegico Karin Kneissl dogovorila, da bosta na prihodnjem srečanju predstavila skupni humanitarni projekt za razminiranje in izobraževanje na severovzhodu Sirije.

Izvajalec tega projekta bo slovenska ustanova za krepitev človekove varnosti ITF, ki se predvsem ukvarja z razminiranjem minskih polj in psihosocialno pomočjo.

Na dnevnem redu ministrov je bila sicer še vrsta tem, med njimi februarsko ministrsko srečanje EU in Arabske lige ter priprave na ministrsko srečanje z združenjem desetih jugovzhodnih azijskih držav Asean, ki prav tako poteka danes v Bruslju. V torek pa bo v Bruslju ministrsko srečanje EU in Afriške unije.

Okoli sto zbranih ministrov te dni v Bruslju priča o pomenu EU na svetovnem odru, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Zunanji ministri EU so poleg tega potrdili uvedbo sankcij proti štirim članom ruske vojaške obveščevalne službe GRU ter petim Sircem in sirski entiteti zaradi vpletenosti v razvoj in uporabo kemičnega orožja. Članice unije so tako sprejele prve sankcije proti vpletenim v razvoj in uporabo kemičnega orožja na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega oktobra lani.

Povod za vzpostavitev okvira je bil napad z živčnim strupom novičok na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v britanskem Salisburyju, ki ga Zahod očita Rusiji.

Unija je na seznam uvrstila vodjo in namestnika vodje ter še dva člana ruske vojaške obveščevalne službe GRU, in sicer zaradi posedovanja, prenosa in uporabe novičoka ob napadu v Salisburyju v začetku marca lani, so sporočili iz tiskovne službe Sveta EU.

Vodja GRU je Igor Kostjukov, njegov prvi namestnik pa Vladimir Aleksejev. Na seznamu sta še uradnika GRU Anatolij Čepiga (znan tudi kot Ruslan Boširov) in Aleksander Miškin (znan tudi kot Aleksander Petrov).

V Kremlju so sankcije zavrnili kot neutemeljene, na kar se je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini odzvala s prepričanjem, da sankcije temeljijo na trdni pravni podlagi, ki vzdrži preizkušnjo na sodišču.

Unija je sicer kaznovala tudi sirski center za znanstvene študije in raziskave, odgovoren za razvoj in proizvodnjo kemičnega orožja, ter pet sirskih uradnikov, neposredno vpletenih v dejavnosti centra. Ta center je unija sicer že kaznovala tudi v sklopu sankcij proti sirskemu režimu.

Sankcije vključujejo v primeru posameznikov prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja, v primeru pravnih oseb pa zamrznitev premoženja. Poleg tega državljani in podjetja EU ne smejo financirati fizičnih in pravnih oseb na seznamu.

Članice so potrdile tudi nov niz sankcij proti sirskemu režimu. Na kazenski seznam so uvrstile še enajst vplivnih sirskih poslovnežev in pet pravnih oseb, ki podpirajo sirski režim.

Sankcije proti sirskemu režimu je začela unija uvajati leta 2011. Na seznamu kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja je tako sedaj 270 posameznikov in 72 pravnih oseb.

Sankcije unije proti sirskemu režimu pa vključujejo tudi embargo na nafto, omejitve nekaterih naložb, zamrznitev sredstev sirske centralne v EU ter omejitve izvoza opreme in tehnologije, ki se lahko uporabi za notranjo represijo.

ms/ms
© STA, 2019