Volilni tedenski pregled - 3. teden

V volilni kampanji padajo tudi težke besede in odmevne izjave

V tretjem tednu kampanje so padale tudi nekatere težke besede, posamezne volilne obljube in izjave pa so odmevale tudi v širši javnosti.

Še vedno odmevajo besede poslanca SDS Branka Grimsa, ki bi sredstva za varovanje meje pred migranti vzel nevladnim organizacijam. Ker poleg SDS na protibegunsko retoriko stavijo še v nekaterih strankah, želi del civilne družbe na njeno nevarnost opozoriti z organizacijo shoda Proti politiki sovraštva.

V javnosti je odmevala tudi izjava predsednika NSi Mateja Tonina za Večer o splavu. Je namreč za to, da splava ne bi financirali iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Na izjavo so se med drugim kritično odzvali pri Inštitutu 8. marec, ogorčenje pa so izrazili tudi v nekaterih strankah.

Volilna kampanja je poglobila tudi spor med Toninom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, na volilnih soočenjih pa se je iskrilo še med predsednikom SDS Janezom Janšo na eni ter koordinatorjem Levice Luko Mescem in Erjavcem na drugi strani. Ostri so bili tudi toni med predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem in predsednikom Solidarnosti Urošem Lubejem.

V kampanji sicer izstopajo prijemi nekaterih strank, v SDS denimo volivce nagovarjajo tudi s pomočjo različnih videoposnetkov. Na enega od njih se je na spletnem kanalu YouTube pojavila parodija, ki opozarja na posredno madžarsko financiranje SDS. Parodično različico iz filma Butec in butec je dobil tudi plakat predsednika DeSUS Karla Erjavca in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki promovirata t. i. levi blok.

Pred volitvami ideja o tehničnem mandatarju in simboličen umik ene od strank iz volilne tekme

Dober teden pred volitvami se je pojavila ideja, da bi zaradi medsebojnega izključevanja vodilnih prvakov strank vodenje nove vlade prevzel tehnični mandatar. To naj bi bil predsednik uprave Krke Jože Colarič, ki po navedbah Mateja Tonina iz NSi na tak predlog "ni rekel ne". Iz Krke so sicer sporočili, da je Colarič usmerjen v uresničevanje poslovnih ciljev Krke, spremlja pa dogajanje v Sloveniji, v želji, da bi država podpirala konkurenčnost gospodarstva. Da bi ključni politični igralci lahko dosegli soglasje o takem mandatarju, je sicer malo verjetno, v dveh strankah, ki jim ankete kažejo dobro, so predlog že zavrnili - v LMŠ so ga označili kot neresen, kdor želi voliti vlado, naj gre na volitve, menijo. V SD vztrajajo pri svojem kandidatu za mandatarja - predsedniku stranke Dejanu Židanu. Tudi v SMC so prepričani, da lahko sami zagotovijo vse, kar se pričakuje od tehničnega mandatarja. V Levici, DeSUS in Stranki Alenke Bratušek pa si želijo levo(sredinsko) vlado.

Je pa tik pred volitvami puško v koruzo že vrgla stranka Glas za otroke in družine, ki je del koalicije Združena desnica. Svoje potencialne volivce je pozvala, naj volijo SDS ali kakšno drugo pomladno stranko. Po informacijah tednika Reporter naj bi se predsednik stranke Aleš Primc o takšni odločitvi posvetoval s prvakom SDS Janezom Janšo. Nova ljudska stranka, ki je sooblikovala koalicijo Združena desnica, sicer o morebitni podobni potezi še ni odločala.

Ankete kažejo vodilno vlogo SDS in velik delež neopredeljenih

Javnomnenjske raziskave, objavljene v zadnjem tednu, kažejo, da SDS ohranja vodilno vlogo med političnimi strankami, delež neopredeljenih pa ostaja velik. Volilna napoved Ninamedie za Večer in Dnevnik kaže, da SDS uživa 24,5 odstotka podpore, sledita ji Lista Marjana Šarca s 16,3 odstotka in SD s 14,4 odstotka podpore. V parlament bi se uvrstile še SMC, DeSUS, Levica in NSi. Kar 41 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ne vedo, koga bodo volili, se ne morejo odločiti ali pa tega ne želijo povedati.

Tudi najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija izvedla Mediana, je pokazala, da bi največ glasov, 15 odstotkov, dobila SDS. Sledila bi ji LMŠ z 10,3 odstotka in SD s 4,8-odstotno podporo. Po rezultatih sledijo SMC s 4,3 odstotka, DeSUS s 4,2, Levica s 4,1, NSi s 3,6, SNS s 3,4, Stranka Alenke Bratušek s tremi odstotki, SLS z dvema, Pirati z 1,2, stranka Andrej Čuš in Zeleni Slovenije z 1,1 in Lista Novinarja Bojana Požarja z enoodstotno podporo. Delež neopredeljenih je 22,8 odstotka. Med tistimi, ki menijo, da se bodo volitev udeležili, ima največjo podporo SDS, in sicer 20 odstotkov. Skoraj pol manj ima podpore LMŠ, dobrih 11 odstotkov. Na tretjem mestu je SD.

Tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je Mediana izvedla nekaj dni prej za Siol.net in Planet TV, je pokazala, da bi SDS volilo 14,7 odstotka vprašanih, z 9,8 odstotka ji sledi LMŠ, tretja je SD s 4,9 odstotka podpore. SMC ima 4,7-odstotno podporo, v parlament pa se bi se uvrstili še Levica, NSi, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek in SNS. Neopredeljena je skoraj četrtina.

Podobno je pokazala anketa Mediane Pulse za POP TV, na kateri ima SDS 14,9-odstotno podporo, sledijo pa LMŠ (9,7 odstotka), SD (6,5 odstotka), SMC (4,5 odstotka), Levica (4,5 odstotka), DeSUS (3,9 odstotka) in NSi (3,3 odstotka). V teh anketi je neopredeljenih malo več kot petina vprašanih.

Po podatkih ankete, ki jo je za Novo24TV opravila agencija Parsifal, kažejo, da bi SDS volilo 17,2 odstotka vprašanih, LMŠ 12,2 odstotka, SD pa 6,8 odstotka vprašanih. Sledijo SMC (4,3 odstotka), DeSUS (3,2 odstotka), NSi (trije odstotki) in Levica (2,7 odstotka). Neopredeljenih je dobra četrtina.

Tomšič: Na levici tekmovanje s protijanševsko retoriko, na desnici s protibegunsko

Analitik Matevž Tomšič glede predvolilnih napovedi več strank, da v koalicijo s SDS ne bodo šli, meni, da je bilo to od mnogih pričakovati, da pa preseneča njihova potreba, da morajo to tako odločno zatrjevati. Tako kot je na levici tekmovanje s protijanševsko retoriko, pa je na desnici gneča med strankami pri protibegunski usmerjenosti, je ocenil.

Po Tomšičevih navedbah dober teden pred volitvami ni mogoče napovedati, ali bo SDS Janeza Janše obdržala precejšnje vodstvo, kot ji ga kažejo javnomnenjske ankete, ali se lahko slika obrne. Kot je spomnil za STA, so ankete leta 2011 celo tik pred volitvami kazale prepričljivo zmago SDS, ki pa je potem stranka ni dosegla.

Glede neopredeljenih volivcev, ki jih je po anketah precej, je Tomšič, ki na junijskih volitvah ne pričakuje zelo visoke volilne udeležbe, dejal, da lahko ti volitve preprosto abstinirajo, da pa bodo nekateri glasovali tudi taktično. Ob tem je opozoril, da na levici za razliko od volitev leta 2008, 2011 in 2014 ni osrednje stranke oziroma "nekega izbranega tekmeca, ki naj bi premagal Janšo", zato bo po njegovem mnenju tokrat manj "anti Janša glasovanja" kot na prejšnjih volitvah.

Tudi na desnici je po njegovih navedbah možno, da se bodo volivci odločali taktično, denimo o tem, ali dati glas tisti stranki, ki lahko postane relativen zmagovalec volitev. Prav tako je desno od sredine tudi nekaj strank okoli praga za vstop v parlament, ki se jih lahko volivci odločijo podpreti zato, da bo v parlamentu več desnih strank in bodo tako lažje dobile večino. "Možnih izbir pri taktičnem glasovanju je veliko," je ocenil Tomšič.

Če veliko strank napoveduje, da v koalicijo s SDS ne bodo šle, pa je Tomšič ob tem opomnil, da denimo Marjan Šarec, kateremu stranki ankete kažejo visoko uvrstitev, v zadnjem času ni več tako odločen v svojih izjavah, da z Janšo ne bo šel v koalicijo. Kot meni, "je možno marsikaj, ker se po volitvah situacija precej drastično spremeni," stranka, ki je relativni zmagovalec, pa je v veliki prednosti.