Volilni tedenski pregled - 2. teden

V boj za 90 poslanskih mest več kot 1600 kandidatov

V tem tednu je postalo dokončno znano, kdo vse se bo potegoval za eno izmed 90 poslanskih mest. Državna volilna komisija je namreč objavila sezname potrjenih list kandidatov in razporeditev kandidatov po okrajih za vse volilne enote. Kot je razvidno s seznamov, se je v boj za poslanski stolček podalo 1636 kandidatov. Na ponovno izvolitev računa 68 aktualnih poslancev, v parlament pa želi tudi 12 županov, osem ministrov in dva evropska poslanca. Na kandidatnih listah so sicer ljudje različnih poklicev in starosti, med njimi je tudi kar nekaj brezposelnih, upokojencev in študentov.

DVK je sezname kandidatov objavila po tistem, ko so volilne komisije posameznih volilnih enot potrdile kandidatne liste in izžrebale njihov vrstni red na glasovnicah. Nekatere so pri tem morale počakati na odločitev vrhovnega sodišča, na katerega so se obrnile stranke, ki so jim volilne komisije zavrnile kandidatne liste. Med drugim stranka Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, ki ji je vrhovno sodišče dovolilo kandidirati tudi v volilni enoti Ljubljana Center. Čuševa stranka se je namreč pritožila na zavrnitev njihove liste, ki v tej enoti ni izpolnjevala zakonsko določene spolne kvote, potem ko so z nje črtali kandidatko, ki kandidira tudi na listi SD.

Vrhovno sodišče pa ni ugodilo pritožbam predstavnikov list Kangler & Primc - Združena desnica ter koalicije Združene levice in Sloge, ki so jim komisije liste zavrnile prav tako zaradi neizpolnjevanja spolnih kvot. V obeh so se obrnili tudi na ustavno sodišče, ki pa je ta teden sklenilo, da njihovih pritožb ne sprejme v obravnavo. Predstavniki list so bili nad odločitvijo razočarani, Aleš Primc iz Združene desnice pa je volivce v Kranju in Novem mestu pozval, naj volijo SDS ali katero od drugih pomladnih strank.

V volilno kampanjo posegle tudi ugotovitve o pranju denarja v bankah

Na potek volilne kampanje bi utegnile vplivati ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije, ki je ta teden potrdila sume pranja denarja v bankah. V primeru NLB, prek katere naj bi iranski državljan pral denar, so politično odgovornost med drugim pripisali tedanji vladi Boruta Pahorja in tedanjemu finančnemu ministru Francetu Križaniču. Ta se na volitvah poteguje za poslansko mesto na listi SD. V primeru Nove KBM komisija preiskave ni zaključila, je pa opozorila na domnevno sporno poslovanje državljanke BiH Dijane Đuđić, javnosti znane po posojilu, ki ga je pri njej najela SDS.

V minulem tednu so odmevali tudi nenavadni prijemi, ki se jih v kampanji poslužujejo nekatere stranke. Družbena omrežja so bila polna odzivov na potezo SD, ki se je odločila svoje kandidate predstavljati s plakati, nameščenimi v straniščih gostinskih lokalov. Poslanec SD Matjaž Han je na predvolilnem soočenju za Radio Slovenija med drugim dejal, da so želeli biti opazni. "Za nekatere je to kontraverzno, a mi smo dosegli, kar smo si zadali," je dejal in ob tem izpostavil, da je vsebina pomembnejša od plakatov.

Pozornost je vzbudila tudi aplikacija, ki jo je vzpostavila SDS in s katero lahko podporniki prijateljem predstavijo program stranke. Gre za spletni obrazec, v katerega je treba vpisati podatke prijatelja, zaradi programa pa je informacijski pooblaščenec prejel prijavo in bo zdaj ugotavljal, ali je lahko sporen z vidika varstva osebnih podatkov. V SDS odgovarjajo, da podatkov ne hranijo in ne obdelujejo.

Izpostavilo se je tudi vprašanje "kampanje pred kampanjo", saj so pred tokratnimi volitvami nekatere stranke začele svoja stališča javnosti tudi s plakati in oglasi sporočati že pred uradnim začetkom kampanje. Na inšpektoratu za notranje zadeve so dobili dve prijavi na to temo, a ker zakonodaja tega ne opredeljuje kot prekršek, niso uvedli nobenega postopka.

Ostri toni v volilnem soočenju zaradi odnosa do migrantov

Na četrtkovem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija je predstavnike parlamentarnih in evropskih parlamentarnih strank razklalo vprašanje odnosa do migrantov. Poslanec SDS Branko Grims je ocenil, da prihodnosti EU ne bo krojil evropski proračun, "krojile jih bodo ilegalne migracije, proces radikalne islamizacije Evrope, vprašanje identitete, ohranitve evropske kulture, civilizacije".

Zato je prepričan, da je treba zaščititi slovenske meje, pri tem pa se je zavzel za zavezništvo z višegrajsko skupino držav in držav, ki so proti migrantskim kvotam v EU. Denar za zagotavljanje varnosti pa bi v SDS našli v sredstvih, ki se jih zdaj namenja za oskrbo migrantov, ter v "300 milijonih evrov, ki se jih meče skozi okno za nevladne organizacije, kot je Mirovni inštitut, od katerih Slovenija nima nobene razvojne koristi".

Predsednik SMC Miro Cerar je ob tem dejal, da se boji, "da bi v Sloveniji prevladal tak način razmišljanja in govora". Zavzel se je za svobodno Evropo, ki je znotraj sebe odprta, "ne taka, kjer strašite, ne taka, kjer prevladuje desni populizem", je dejal Grimsu.

Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec je dejal, da ga "zelo skrbi, kar govori Grims - gre za radikalen desni populizem". "Če se bo to zgodilo v Sloveniji, bo katastrofa. Zato sem podpisal sporazum o levem bloku. Ker levosredinska vlada ne bo podpirala takšne politike," je bil jasen Erjavec, ki zaveznikov znotraj EU nikakor ne bi iskal v višegrajski skupini.

Grimsu je nasprotoval tudi Matej T. Vatovec iz Levice. "Gre za staro metodo strašenja, ki straši predvsem ljudi, ki nikoli niso imeli stika s tujci," je dejal. Slika, ki jo upodablja Grims, pa je po njegovi oceni "Orbanova slika".

Na Mirovnem inštitutu so v petkovem odzivu zapisali, da so Grimsove izjave dokaz, da je delovanje civilne družbe in akademske sfere, ki opozarjata na pomen človekovih pravic, pomembnejše kot kdajkoli prej. Iz izjav je namreč "razviden Orbanovski namen kriminalizacije civilne družbe, ustrahovanje nevladnih organizacij ter očitno željo po prepovedi dela na področju človekovih pravic," so ocenili in pozvali prebivalstvo, naj "ne naseda tovrstnemu avtoritarnemu in lažnivemu hujskanju".

Matjaž Nemec iz SD je na soočenju ocenil, da bi bila priključitev samo k višegrajski skupini največja zmota v zgodovini Slovenije. Slovenci smo dokazali, da znamo biti v dobrih odnosih z vzhodom in zahodom, je dejal in se zavzel za okrepitev EU z obrambno in bančno unijo. Za skupno proračunsko politiko EU se je zavzel tudi prvak SLS Marko Zidanšek, a le, če bi bila ta poštena in solidarna do manjših članic. Za bančno unijo se je jasno zavzel tudi Jožef Horvat iz NSi, ki pa zaveznike v EU vidi predvsem v t. i. Plečnikovem trikotniku Ljubljana - Dunaj - Praga. Tudi Alenka Bratušek se je zavzela za enotno in močno Evropo. "Ključno pa je, da svojo pozicijo v EU okrepimo, da bodo naši interesi rešeni, torej vprašanje arbitraže, terana itd.," je dejala.

Ankete kažejo na močno vodstvo SDS

Javnomnenjske raziskave, objavljene v zadnjem tednu, kažejo na močno vodstvo SDS pred drugimi strankami. Zadnja anketa Inštituta Mediana, ki jo je ta opravil za Radiotelevizijo Slovenija, kaže, da bi SDS volilo 15,4 odstotka vprašanih. Sledi Lista Marjana Šarca z 10,6-odstotno podporo. Tretja pa je SD, za katero bi volilo 6,5 odstotka vprašanih. Levica je na četrtem mestu s 4,8-odstotno podporo, SMC na petem beleži 4,6 odstotka. Sledita DeSUS s 3,4 odstotka in NSi s 3,3 odstotka podpore. SNS je dohitela Stranko Alenke Bratušek. Obe bi volilo po 2,8 odstotka anketiranih. Preostale stranke bi dobile dva odstotka glasov ali manj. Neopredeljenih je več kot petina volivcev, po anketi Mediane, ki sta jo sredi tedna objavila Siol.net in Planet TV, pa kar četrtina.

Dokaj podobno sliko na vrhu lestvice kaže volilna napoved Ninamedie za Dnevnik in Večer. SDS s 24,9-odstotno podporo močno vodi pred LMŠ (16 odstotkov) in SD (15,4 odstotka). Sledijo SMC (9,4 odstotka), NSi (sedem odstotkov), Levica (6,8 odstotka) in DeSUS (6,6 odstotka). Manj kot tri odstotke anketiranih so prepričale Dobra država, Stranka Alenke Bratušek in SLS. Sodeč po anketi bo v novi sestavi DZ zastopanih sedem strank: SDS, LMŠ, SD, SMC, NSi, Levica in DeSUS.

Anketa Ninamedie Vox populi pa je pokazala, da volivci prvaka LMŠ Marjana Šarca in SDS Janeza Janšo vidijo kot najprimernejša predsednika vlade. Za vsakega od njiju se je odločilo 18,3 odstotka vprašanih. Sledita predsednik SD Dejan Židan (12,4 odstotka) in predsednik SMC Miro Cerar (11,6 odstotka).

Izid volitev po mnenju analitika odvisen od mobilizacije podpornikov strank

Ker je veliko volivcev po javnomnenjskih anketah še vedno neopredeljenih, bo rezultat prihajajočih volitev po mnenju Alema Maksutija z Inštituta za politični menedžment primarno odvisen od mobilizacije. Tiste stranke, ki bodo 3. junija uspele pripeljati na volišča največ svojih podpornikov, bodo dosegle najboljši rezultat, je prepričan.

Podpora stranki SDS v javnem mnenju tako po njegovih besedah izhaja točno iz tega. Gre namreč za stranko, ki ima dobro razdelano strukturo in članstvo vse do lokalne ravni. Obenem predstavlja glavnega pretendenta za relativno zmago na t. i. desnem polu. "Javno mnenje ni nekaj, kar bi se iz tedna v teden spreminjalo, po drugi strani pa je vse javnomnenjske raziskave treba brati z zrnom soli," opozarja. Večjih presenečenj do konca kampanje ne pričakuje.

Drugi teden kampanje so med drugim sicer zaznamovale ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije, ki je potrdila sume pranja denarja v bankah. A na izide volitev imajo poročila parlamentarnih komisij omejene učinke, pravi Maksuti. Tudi na splošno imajo volilne kampanje minimalne učinke na rezultat volitev. "Hipoteza o racionalnih volivcih, ki bi kaznovali politike za pretekle napake, preprosto ne drži," je prepričan. Osnova za sprejemanje političnih odločitev pri večini volivcev so namreč vrednote in emocije, je dodal.

Nenavadne prijeme straniščnega plakatiranja SD in obveščanja prijateljev o programu SDS pa Maksuti označuje kot ponesrečene in neprofesionalne.

Zaostritev retorike do beguncev pa je po Maksutijevem mnenju klasični propagandni koncept, ki v središče postavlja čustvo, in sicer strah. Maksuti ob tem ugotavlja, da bo to vprašanje mobiliziralo del javnosti in stranki SDS prineslo volilne glasove.