Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Anton Janša - pionir sodobnega čebelarstva

Ljubljana, 14. maja - Združeni narodi so na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Datum ni bil izbran naključno - gre za rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v svojem času, njegove čebelarske nasvete pa čebelarji upoštevajo še danes.

Ljubljana.
Začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel Anton Janša (1734 -1773).
Foto: STA

Janša je bil prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija 6. aprila 1770 imenovala za stalnega učitelja na šoli za čebelarstvo v parku Augarten na Dunaju. Na tej prvi čebelarski šoli na svetu je poučeval gorenjski čebelarski nauk: čebele se ne sme moriti, voziti jih je treba na pašo, troti niso vodonosci in matica se opraši s troti v zraku, kar so poznali kot prvi na svetu že stari gorenjski čebelarji.

V nemškem jeziku je Janša, poznan predvsem po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok, napisal dve čebelarski knjigi - Razprava o rojenju čebel (1771) in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu (izšel po njegovi smrti leta 1775).

Janša se je rodil 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem kot tretji od devetih otrok, doma pa so že tradicionalno čebelarili. Skrb nad čebelami je prevzel po očetovi smrti leta 1752. Na podlagi svojih spoznanj je dopolnjeval postopke gojenja in oskrbovanja čebel po gorenjskem načinu čebelarjenja, ki je postopno tako preraslo v Janšev čebelarski nauk.

Bil je sicer akademsko izobražen slikar. Leta 1766 se je na Dunaju skupaj z bratom Lovrom vpisal na Bakrorezno risarsko šolo, kjer se jima je naslednje leto pridružil še brat Valentin. Oba Janševa brata sta pozneje postala profesorja na tej šoli.

Janša ob slikanju ni pozabil čebelarjenja. Spomladi 1770 je za učne namene sam nabavil 16 panjev in jih pripeljal na Dunaj, leto kasneje je imel v šolskem čebelnjaku že 66 panjev, leta 1772 okoli 300 panjev. Leta 1769 se je javil na razpis spodnjeavstrijske ekonomske družbe, ki je iskala dva čebelarska mojstra, in bil sprejet za čebelarja.

Janšev čebelarski nauk je temeljil na znanju gorenjskih čebelarjev, ki so čebelarili v lesenih kranjskih panjih (kranjičih), poslikavali so panjske končnice, dobro so poznali kranjske čebele, kot prvi na svetu tudi praho matice s troti v zraku in prevažali čebele na posebnih vozovih na pašo. Janša je zavrnil zmote o trotih in poznal je funkcijo posameznih vrst čebel v panju.

Želel je ustanoviti čebelarsko društvo, kar se ni uresničilo, je pa Marija Terezija ustanovila čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu, na Moravskem in Češkem ter zaukazala čebelarjenje le po Janševih načelih.

Janša je umrl 13. septembra 1773 za posledicami vročinske bolezni, pokopan pa je na Dunaju.

Janševa rojstna vas na Breznici danes velja za zibelko slovenskega čebelarstva. Na Breznici danes stoji Janšev čebelnjak, rekonstrukcija nekdanjega čebelnjaka, ki je ob Janševi domačiji stal do leta 1877. Takrat so zaradi dotrajanosti na istem mestu postavili nov čebelnjak. Potem ko je bil čebelnjak lani obnovljen, naj bi letos v drugi polovici leta na Breznici zgradili še čebelji park.

uk/bdo
© STA, 2018