Triatlon v Sloveniji manj prepoznaven, a s številnimi uspehi

Slovenci veljamo za ljubitelje ekstremnih športnih podvigov, svoj pečat v zgodovini so, denimo, pustili kolesarja Jure Robič in Marko Baloh, alpinisti Tomaž Humar, Tomo Česen, Davo Karničar in mnogi drugi, plavalec Martin Strel, svoj delček so prispevali tudi triatlonci.

Nekdanji biatlonec in selektor slovenskih biatloncev, ki zdaj bdi nad najboljšim Slovencem Jakovom Fakom, Uroš Velepec, je dvakrat zmagal na triatlonskem ultramanu. Enkrat je to uspelo Miru Kregarju. Preizkušnja na Havajih pa velja za najtežjo triatlonsko na svetu, saj tekmovalci v treh dneh opravijo 10 km plavanja, 421 km kolesarjenja in 84 km teka.

Triatlon v Sloveniji velja za dokaj mlado disciplino, ki je v javnosti še manj prepoznavna. Prvo triatlonsko tekmo v Sloveniji so organizirali na Bledu leta 1984. Takrat se je na startu pojavilo 576 tekmovalcev. Do cilja je prišlo 345 tekmovalcev, slavila pa je Karmen Raišp v ženski ter družno Maksimiljan Klemenčič in Brane Breznikar v moški konkurenci. Še isto leto so organizirali prvi triatlon jeklenih, ki obstaja še danes, namesto plavanja pa morajo tekmovalci veslati.

Po letu 1986 so se v različnih krajih po Sloveniji odločali za organizacijo vse več tekem. V naslednjem letu so v Celju ustanovili prvo športno društvo s triatlonsko dejavnostjo, ki je dobilo ime Triatlet. Leta 1990 so se člani Triatleta, Partizana Sevnice, Partizana Litije in Tone Ožbolt Osilnica sestali na ustanovni skupščini Triatlonske zveze Slovenije, leto kasneje sta se jim pridružila še Triatlonski klub Novo mesto in Triatlonski klub Ljubljana, ki od omenjenih še edini deluje danes.

Prvo republiško prvenstvo Slovenije v kratkem triatlonu je avgusta 1989 potekalo v Braslovčah. Zmagala sta Jani Tomšič in Nataša Nakrst. Tri leta kasneje pa je v Celju potekalo prvo državno prvenstvo v kratkem triatlonu. Prva državna prvaka sta postala Igor Kogoj in Nataša Nakrst.

Nov zelo pomemben mejnik v slovenskem triatlonu je postavila Mateja Šimic, ki se je kot prva Slovenka uvrstila na poletne olimpijske igre leta 2012 v Londonu. To je ponovila tudi štiri leta pozneje, ko je bila 31. Prav Šimičeva je s svojimi uspehi v triatlon privabila številne mlade tekmovalce in tekmovalke, ki v zadnjih letih opozarjajo nase, nekateri pa so si za cilj postavili uvrstitev na naslednje OI v Tokio 2020.

Po podatkih Triatlonske zveze Slovenije so imeli v letu 2017 620 tekmovalcev z licencami, letno beležijo 5- do 10-odstotni porast. Leta 2007 je v Sloveniji z licenco tekmovalo nekaj več kot 300 triatloncev, kar pomeni, da se je njihovo število podvojilo v desetih letih. Največ tekmovalcev med 30 triatlonskimi klubi iz vseh regij imajo v Ljubljani, Kamniku, Ribnici, Ajdovščini in Kopru.

Tekem v akvatlonu, duatlonu in triatlonu pod okriljem GZS se je lani udeležilo 5000 tekmovalcev, od tega 15 odstotkov tujcev, večinoma iz okoliških držav.

Pomembno mesto v slovenskem triatlonu imajo tudi dolgoprogaši, tekmovalci v dolgem triatlonu in ironmanu. Nakrstova se je iz olimpijske različice triatlona prelevila tudi v dobro tekmovalko v daljših različicah tega športa, tudi Kogoj je dosegal številne uspehe v ironmanu. V zadnjih letih je ledino med dolgoprogaši oral David Pleše, ki se je oktobra 2015 veselil prve zmage med profesionalnimi tekmovalci v ironmanu. Trikrat se je uvrstil na svetovno prvenstvo v ironmanu, na katerega se uvrsti le 55 najboljših profesionalnih športnikov.

Svoj delček v mozaik uspehov dolgoprogašev v zadnjih letih sta prispevala še Denis Šketako z naslovom evropskega prvaka v dolgem triatlonu in Jaroslav Kovačič z bronom na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu.

"Jekleni možje" bodo na svoj račun prišli septembra prihodnje leto, ko bo prvič v zgodovini v Sloveniji tekmovanje za ironman. Na slovenski obali, start in cilj bosta v Kopru, bo potekal Ironman I feel Slovenia 70.3 Slovenia Istria. Na voljo je 2000 startnih mest, z zahtevno traso pa bo to edinstvena priložnost za slovenske tekmovalce, ki si zagotovo želijo vidnega uspeha.