Zimske razmere terjajo boljše priprave na obisk gora

Snežne razmere v gorah zahtevajo boljše priprave, je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik. Turo je treba načrtovati še bolj skrbno in spremljati vremensko napoved. Če pade nov sneg, je treba počakati kakšen dan, da se nevarnost snežnih plazov nekoliko umiri.

Trenutno je v sredogorju in visokogorju do enega metra snega. "Ta je bil še do včeraj suh in nepredelan, danes pa se je z dvigom temperature začel sesedati in preobražati," je pojasnil inštruktor GRZS in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Matjaž Šerkezi.

V tem obdobju je bilo tudi kar nekaj močnega vetra, ki je na enih predelih sneg spihal do tal in je podlaga poledenela, na drugi strani pa so nastale ogromne klože, torej plasti snega, ki jih je veter nanesel in stisnil. Prav klože, ki se, ko stopimo nanjo, lahko spremenijo v snežni plaz, so najpogostejši vzrok smrtnih žrtev v gorah v zimskem času, je opozoril Šerkezi.

Zaradi nevarnosti zdrsov so nujna oprema dereze in cepin. "Vendar če jih ne znamo uporabljati, sta ta dva pripomočka lahko smrtno nevarna," je opozoril Šerkezi in dodal, da GRZS in PZS pripravljata vrsto tečajev o hoji v hribe. V slovenskih gorah, kjer je iz leta v leto več obiskovalcev, namreč opažajo, da so ti vse bolje opremljeni, a opreme pogosto ne znajo uporabljati.

Še en pomemben del zimske opreme v gorah je lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, lopata in sonda ter je ključen za reševanje iz plazu. Prav tako v zimsko opremo poleg kompleta prve pomoči in čelade, sodijo čelna svetilka, astrofolija in lahka oblačila z visokimi izolacijskimi sposobnostmi. Za lažje gibanje lahko uporabljamo tudi krplje in turne smuči.

Potočnik računa, da se bo do konca leta zlasti zaradi snega zagotovo zgodila še kakšna gorska nesreča. Upa pa, da število nesreč do konca leta ne bo preseglo številke 500. Do današnjega dne so namreč reševalci letos posredovali v 481 gorskih nesrečah. To sta dve manj kot v celotnem lanskem letu.

Iz leta v leto število nesreč sicer narašča, prav tako kot narašča obisk slovenskih gora. Med ponesrečenci je največ Slovencev, ki so tudi najštevilčnejši obiskovalci, sledijo Nemci, Avstrijci, Čehi in Britanci. Še vedno je med nesrečami največ zdrsov, razlog za nesreče pa so pogosto nepoznavanje terena, slaba telesna in psihična pripravljenost ter neprimerna oprema.

Letos se je pojavilo tudi veliko število akcij, ko so planinci omagali in poklicali reševalce, čeprav so bili od koče oddaljeni le nekaj sto metrov. Potočnik se boji, da bo tovrstnih primerov vse več, saj v hribe zahaja tudi vedno več ljudi, ki vanje ne sodijo. Ob tem je kot primer navedel otroke, ki jih starši silijo v gore, čeprav si tega ne želijo.

Za varnejši obisk gora je pomembno tudi, da ljudje prve korake v gorski svet naredijo v spremstvu izkušenih planinskih vodnikov in pridobijo ustrezna znanja. To omogočajo planinska društva, katerih članstvo že pet let konstantno rahlo raste. Letos se je število članov 287 slovenskih planinskih društev povečalo za okoli tri odstotke in znaša 57.000, je povedal generalni sekretar PZS Matej Plank.