Nadzorniki finančnega trga opozarjajo na tveganja pri virtualnih valutah

Ljubljana, 9. oktobra - Odbor za finančno stabilnost, v katerem so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in ministrstvo za finance, opozarja na tveganja, ki jih prinaša kupovanje, hramba in vlaganje v virtualne valute. Te valute in njihovo izdajanje namreč niso sistemsko regulirane in nadzorovane.

Ljubljana.
Avtomat za Bitcoine.
Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Opozorilo so objavili, ker se je zanimanje javnosti za virtualne valute, zlasti kot oblike naložbenega sredstva, v zadnjem času izjemno povečalo, so zapisali na finančnem ministrstvu.

Virtualne valute in med njimi tudi kriptovalute, med katerimi je najpogosteje izpostavljen bitcoin, so oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ, so navedli.

"Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi volatilnosti cen virtualnih valut pa je na splošno omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave," so opozorili.

Deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani.

Navajajo tudi, da se vse pogosteje pojavlja tudi zbiranje sredstev z izdajo žetonov (initial coin offering ali ICO), katerih nakup je najpogosteje mogoč s kriptovalutami. "Tovrstno zbiranje sredstev, kot tudi izvedba projekta, najpogosteje temelji na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, pravice imetnikov žetonov in lastnosti slednjih pa so praviloma zelo različne. Obseg in verodostojnost informacij o projektu, postopek zbiranja sredstev preko ICO in izdaja žetonov prav tako niso sistemsko regulirani in nadzorovani," so zapisali.

Tehnološke inovacije, vključno s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, so s stališča razvoja gospodarstva dobrodošle, so dodali, se pa morajo vlagatelji v virtualne valute in druge oblike žetonov, ki so predmet ICO, ne glede na to zavedati posebnosti takšnega investiranja in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem.

"Tudi če se dobro informirani potrošnik odloči za tovrsten posel, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti," so priporočili.

Tržna kapitalizacija kriptovalut se je v letu 2016 podvojila, v prvi polovici tega leta pa zrasla še za 800 odstotkov in trenutno znaša 146 milijard dolarjev, 24-urni promet s kriptovalutami pa je približno dve milijardi dolarjev, je za izdajo časnika Finance minuli torek povedal Mitja Glavnik iz spletnega portala Kriptovalute.si.

V desetih najuspešnejših kampanjah ICO je bilo, kot je za Finance minuli četrtek povedal Tim Žagar iz družbe Iconomi, prodanih za 1,149 milijarde dolarjev kriptožetonov, v vseh izdajah ICO pa se je po podatkih TechCruncha do sredine septembra zbralo za več kot 1,7 milijarde dolarjev sredstev. Po podatkih spletne strani coinmarketcap.com, ki evidentira transakcije in tržne kapitalizacije kriptovalut in kriptožetonov, je bilo doslej izpeljanih več kot 260 izdaj žetonov.

jb/bdo/kk
© STA, 2017