V Zagrebu obeležili četrt stoletja zveze slovenskih društev na Hrvaškem

Zvezo Slovencev na Hrvaškem so ustanovili januarja 1992, ko je po razpadu nekdanje Jugoslavije med tam živečimi Slovenci nastala močna potreba po povezovanju. Zvezo so takrat oblikovala slovenska društva iz Zagreba in Splita ter z Reke, kjer je bil sedež organizacije na čelu s prvim predsednikom Vinkom Žibertom.

Leta 1996 so se preimenovali v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem ter preselili sedež v hrvaško prestolnico, ko je vodenje organizacije prevzel predsednik kulturno-prosvetnega društva iz Zagreba Darko Šonc, ki je na čelu zveze še danes.

"Slovenci in Hrvati smo kot naroda zelo močno povezani, a čutimo, da politični eliti v obeh državah na ravnata, kot bi si želeli. Želeli bi popraviti to disonanco, da bi več poslušali pripadnike manjšin, ne samo Slovencev na Hrvaškem temveč tudi Hrvate, ki živijo v Sloveniji," je Šonc po uradnem delu slovesnosti povedal novinarjem.

Kot največji uspeh zveze je izpostavil pristne stike in dogovore med Slovenci o vsem, kar so počeli na Hrvaškem, kar je po njegovi oceni veliki dosežek v primerjavi z ostalimi manjšinami v sosednji državi. "V prihodnosti bi želeli, da bomo ostali enotni, ter da bi z našimi društvi pokrili celotno Hrvaško," je izjavil Šonc.

Slovenska organizacija in njen predsednik sta danes prejela tudi priznanji za izjemen prispevek pri spodbujanju in afirmaciji manjšinske kulture in tradicije, ki ju je podelil predsednik sveta hrvaške vlade za nacionalne manjšine Aleksandar Tolnauer.

Slovesnosti se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je pred novinarji izpostavil pomen odločitve pred 25 leti, da se Slovenci na Hrvaškem povežejo v zvezo. "Obletnica pa je pokazala, kako pomembni koraki so bili v nadaljevanju storjeni za obstoj in identiteto slovenskega jezika, ki je bil ohranjen in varovan," je izjavil.

Tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez je izpostavila prizadevanja slovenskih društev za izboljšanje položaja Slovencev na Hrvaškem. V izjavi za STA je dejala, da ima Hrvaška verjetno eno najnaprednejših ustavnih ureditev za varstvo nacionalnih manjšin, a so tudi določene pomanjkljivosti, kot je model izbire poslancev manjšin v hrvaškem saboru.

Slovenci lahko na hrvaških parlamentarnih volitvah izbirajo enega poslanca skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino. Na volitvah praviloma zmaga predstavnik najštevilnejših manjšin, kot sta albanska ali bošnjaška.

Knezova je kot pomembno izpostavila potrebo, da bi imeli pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem več možnosti, da bi se med izobraževanjem lahko učili slovenskega jezika, saj pouk slovenščine kot obveznega izbirnega predmeta poteka na štirih osnovnih šolah in treh srednjih šolah. Ocenila je, da na tem področju še obstaja prostor za izboljšave.

Slovesnosti sta se udeležila tudi odposlanec slovenskega predsednika Boštjan Žekš ter zagrebški župan Milan Bandić. Uradni del prireditve je zaznamoval krajši glasbeno-umetniški program, vseslovensko druženje pa so nadaljevali ob večerji.

Število Slovencev na Hrvaškem iz leta v leto upada in po zadnjem hrvaškem popisu prebivalstva leta 2011 jih je bilo 10.517, kar je manj kot polovica toliko kot leta 1991, ko jih je bilo 22.276. Slovenska manjšina je tudi najstarejša med 22 manjšinami na Hrvaškem, saj ima povprečni Slovenec skoraj 60 let.