Merklovi še četrti kanclerski mandat, v bundestag prvič skrajna desnica

Zmagovalka parlamentarnih volitev v Nemčiji unija Angele Merkel

Zmagovalka parlamentarnih volitev v Nemčiji je glede na izide vzporednih volitev televizije ZDF CDU/CSU kanclerke Angele Merkel, ki je dobila med 32,5 in 33,5 odstotka glasov. Socialdemokrati (SPD) pa so dobili med 20 in 21 odstotki glasov, kar je zgodovinsko najslabši rezultat.

Tretja najmočnejša stranka je postala skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je dobila med 13 in 13,5 odstotka glasov. V bundestag se vračajo Liberalci (FDP), ki so dobili med 10 in 10,5 odstotka glasov. V parlamentu pa bodo tudi poslanci Levice in Zelenih, oboji naj bi dobili okoli 9 odstotkov glasov.

Schulz: SPD odhaja v opozicijo

Predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Martin Schulz je dejal, da SPD odhaja v opozicijo, saj AfD ne more biti največja opozicijska stranka in da je najbolj verjetna t. i. jamajška koalicija unije CDU/CSU, FDP in Zelenih.

Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi visoke podpore AfD. "Jasno je, da je odločitev sprejeti begunce razdvojila našo družbo. Kar je za nekatere veliko dejanje humanitarnosti, je za druge grožnja. Ni nam uspelo prepričati ljudi, da je Nemčija dovolj močna, da ne bo nikogar pustila za seboj," je dejal.

Merklova: Dosegli smo strateški cilj, oblikovali bomo vlado

Merklova je danes po zmagi njene stranke na parlamentarnih volitvah v Nemčiji dejala, da so krščanski demokrati dosegli svoj strateški cilj in bodo oblikovali vlado. Vstop skrajne desnice v parlament pa je označila za nov velik izziv.

"Vesela sem zmage, ampak ne hodimo kot mačka okoli vrele kaše, pričakovali smo boljši rezultat," je Merklova dejala svojim privržencem v Berlinu. Angela Merkel bo sicer vlado oblikovala že četrtič, a kot kaže, tokrat brez socialdemokratov.

Za slabši rezultat unije je očitno vsaj delno odgovorna bavarska veja stranke, CSU, ki je na Bavarskem glede na izide vzporednih volitev tamkajšnje televizije dobila najmanj glasov po letu 1949, in sicer 38,5 odstotka. Na zadnjih volitvah leta 2013 je zanjo glasovalo 49,3 odstotka volivcev.

Ugibanja o možni koaliciji

Kaže, da se Nemčiji po veliki koaliciji obeta t. i. jamajška koalicija, ki bi jo poleg CDU/CSU sestavljali še liberalci in Zeleni. Oboji so danes izrazili pripravljenost na vstop v vladajočo koalicijo, a ne za vsako ceno. Stranki sicer na številnih področjih zagovarjata različna stališča, zato utegne biti njuno sobivanje naporno. Če bo Merklova oblikovala jamajško koalicijo, bo to prvič v Nemčiji, da bodo koalicijo sestavljale tri stranke.

Merklova je sicer še ocenila, da se bo oblikovanje koalicije verjetno zavleklo do božiča. Ob tem pa je zavrnila možnost manjšinske vlade.

V bundestagu prvič po drugi svetovni vojni skrajna desnica

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na današnjih parlamentarnih volitvah dobila okoli 13 odstotkov glasov in se kot prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni uvrstila v bundestag. "Spremenili bomo to državo," je po objavi izidov vzporednih volitev dejal eden od vodij stranke Alexander Gauland.

AfD naj bi imela v parlamentu najmanj 60 poslancev, morda pa celo 90, zagotovo pa bodo v opoziciji, saj je kanclerka Angela Merkel, ki bo vnovič oblikovala vlado, že pred volitvami izključila možnost sodelovanja s skrajno desnico.

Na vzhodu države je AfD postala celo druga najmočnejša stranka in je dobila prek 20 odstotkov glasov.

Presenetljiva volilna udeležba

Volitve je zaznamovala precej visoka udeležba. Na volišča je prišlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je za pet odstotnih točk več kot pred štiri leti. Sicer pa je velik del od 61,5 milijona volilnih upravičencev letos svoj glas oddal po pošti in ti glasovi še niso všteti v današnjo volilno udeležbo. V ta odstotek niso vključeni glasovi, oddani po pošti, teh pa naj bi bilo letos rekordno veliko.

Nekaj osnovnih podatkov o nemških parlamentarnih volitvah

- na volišča je bilo vabljenih 61,5 volilnih upravičencev
- volišča so bila odprta od 8. do 18. ure
- izbirali so lahko med 42 strankami
- Nemci z dvema glasovoma na volitvah izbirajo kandidate in stranke
- po tokratnih volitvah bo v parlament prišlo rekordno število poslancev, morda celo več kot 700
- prvič v povojni Nemčiji bo bundestag sestavljen iz kar šestih strank (CDU/CSU, SPD, AfD, FDP, Levica in Zeleni)
- nov bundestag mora biti konstituiran v največ 30 dneh