"Ilustracija je univerzalen jezik"

Stupica je študirala vizualne komunikacije na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, čeprav sprva ni želela postati slikarka.

"Vsi so pričakovali, da bom ilustratorka oziroma slikarka že od malega, na kar sem zoprno odgovarjala, da ne bom slikarka, ker v tem ni denarja. Sem bila že takrat dovolj pametna, ker sem videla, kako je bilo z mojo mamo in babico," je povedala Stupica.

Stupica je rojena v pravo umetniško družino in njen priimek je v slovenskem prostoru dobro poznan. Dedek Gabrijel Stupica je bil znamenit slikar, babica Marlenka Stupica je priznana ilustratorka, mama Marija Lucija Stupica pa je bila večkrat nagrajena ilustratorka, ki pa se je kot mlada deklica pojavila tudi kot motiv na platnih Gabrijela Stupice.

"To je nek poklic, v katerega se moraš dati cel," je o poklicu ilustratorja povedala Stupica. Po njenem se je včasih še dalo živeti od ilustracij, dandanes pa je temu drugače. Kot je obrazložila, je vse v promoviranju samega sebe. "Je naporno, saj se moramo stalno promovirati, vsaka objava na Facebooku in Instagramu je promocija zase," je dejala.

"Delo ti ne pade kar z neba, ti se moraš pokazati svetu in nesti stvari na založbe," je Stupičin nasvet mladim ustvarjalcem. Po njenem imajo založbe vedno odprta vrata za mlade ustvarjalce, ki pa jim še predlaga, da čim več rišejo in se udejstvujejo. Mladi naj tudi čim več pošiljajo svoja dela na založbe v tujini, razstave in tekmovanja.

Sicer pa priporoča tudi izkušnjo v tujini. Sama sicer še ni izkoristila te možnosti, a o tem razmišlja. "Odprejo se ti neki novi pogledi, Slovenija je namreč dokaj zaprta, skoraj vsi se poznamo med seboj, tam pa spoznavaš nove ljudi, vidiš galerije in kaj drugi ljudje dejansko delajo," je dejala.

Glavni naslov za priložnosti mladih ustvarjalcev v EU je spletna stran Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji. Ustvarjalna Evropa je nadnacionalni program EU, ki se izvaja v obdobju 2014-2020 in je namenjen promociji evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, spodbujanju čezmejnega sodelovanja in povečanju njihovega prispevka k rasti in novim delovnim mestom. Združuje različna kulturna področja: uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, kulturno dediščino, film, arhitekturo ipd.

Ilustracija je univerzalen jezik in zato se ni treba omejiti le na Slovenijo, vsak posameznik lahko ilustracijo dojema drugače, vendar ni pomembno, kakšne narodnosti je, je povedala Stupičeva, ki je v Sloveniji zaslovela ravno z ilustracijo ukrajinske pravljice Rokavička. Ta ji je prinesla nagrado Hinka Smrekarja na Bienalu ilustracij leta 2014.

Rokavička je bila diplomsko delo in prvi večji projekt za Mladinsko knjigo, zato je bilo včasih kar naporno usklajevati popravke, je omenila. V pol leta je morala pripraviti ilustracije, jih obdelati in oblikovati knjigo, kar pa ji je bilo zelo zanimivo, saj rada oblikuje svoje knjige.

"To je najbolje. Veliko drugih ilustratorjev je reklo, da imajo težave z barvami pri oblikovanju knjig. Jaz vedno hočem, da so takšne kot v originalu, želim čim manj odstopanj in digitalnih dodatkov. Zdi se mi, da je to najboljši način, če si zamisliš knjigo in jo izvedeš v celoti," je povedala.

Rokavičko odlikujejo čudovite slike živali s človeškimi lastnostmi v zgodovinskih kostumih, ki se gibljejo v zaspani in zasneženi pokrajini. Tudi v njenih drugih ilustracijah so živali najpogostejši motiv.

Stupičeva sicer ni znala točno razložiti, zakaj rada riše živali. "Teksture in krzno, rada jih počlovečim in dam v kostume, predvsem zgodovinske," je povedala. Zase sicer pravi, da je "multipraktik", saj poskuša razno razne stvari, pomagala je tudi v Lutkovnem gledališču, se ukvarjala z glino in risanjem na keramiko.

"Mogoče je mama najbolj vplivala name, medtem ko je ona risala z nosom po papirju, sem jaz kukala zraven," je dejala. Kot otrok je pogosto sedela poleg nje in po svoje ilustrirala slikanice, ki jih je dobila v delo Marija Lucija Stupica. Še sedaj riše "mamine punčke", kot jim pravi, "to je zato, ker je to v moji glavi najlepša punčka", je dodala.

Čeprav Stupičeva vidi sebe kot otroško ilustratorko, so njene ilustracije narisane tudi z mislijo na odrasle. "Ko rišem projekte zase in narišem kakšno žival z viskijem in neke hedonistične zadeve, mi je super, ker se odrasli najdejo v njih in pa tudi v mojih otroških. Najbolj pomembno mi je, da se v mojih ilustracijah najdejo otroci in odrasli," je dejala.

Po njenem mnenju ljudi zanima, kaj počnejo ilustratorji, kako rišejo. "Mogoče jih včasih bolj zanimajo celo postopki, tista skica, ki jo rišeš, potem pa pride ven nekaj barvitega in divjega," je povedala.

Vedno znova je tudi presenečena nad odzivom ljudi. Rokavička je bila razprodana v enem mesecu, njena dela pa se dobro prodajajo tudi drugod. Med drugim so na voljo v nekaterih trgovinah v Ljubljani in Mariboru ter preko Stupičene spletne trgovinice.

Predmet, ki me predstavlja
"Že od nekdaj me privlačijo dedkova dela s poudarjenimi grafizmi. Tako sem grafiko Deklica s šopkom, motiv je iz konca 50. let, v modro-beli verziji odkrila naprodaj na internetu in razmišljala o nakupu. Vendar sem jo na srečo našla med brskanjem po domačem depoju in to še lepšo, črno-belo in že okvirjeno!"