Pater Metod Benedik: Škofjeloški pasijon kot vabilo k spreobrnjenju, pomemben tudi domač jezik
Ljubljana, 2. decembra - Poznavalec Škofjeloškega pasijona, ki ga je Unesco včeraj uvrstil na seznam nesnovne dediščine, pater Metod Benedik je povedal, da je pasijon pomemben z več vidikov. Po njegovem gre v prvi vrsti za vabilo k spreobrnjenju, pomembno pa je tudi, da ga je avtor, kapucinski redovnik Romuald Marušič, zapisal, dal težo domačemu jeziku in k sodelovanju privabil ljudi.
Škofja Loka.
Plakat Škofjeloški pasijon.
Foto: Tinkara Zupan/STA
Glede pomena ohranjanja pasijona pater Benedik pravi, da je prav, da se zavedamo bogastva naše kulture. Po njegovem je pasijon podoba slovenske vernosti izpred nekaj stoletij. Obenem je tudi dejanje kulture, saj tudi zgodovina slovenske drame sega do pasijona.
V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 je bilo mesto znova prizorišče pasijonske procesije. Peta uprizoritev bo leta 2021.