Uprava za varno hrano opozarja na bakterijski ožig oljk

Bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča bakterijski ožig oljk, je trenutno eden najnevarnejših rastlinskih škodljivcev, s katerim se sooča EU. V Bruslju so zato konec aprila razširili seznam gostiteljskih rastlin, ki so pod uradnim nadzorom, in določili strožje ukrepe in nadzor na okuženih območjih ter dodatne pogoje in nadzor pri trgovanju znotraj EU.

Prepovedali so tudi uvoz rastlin kavovca iz Hondurasa in Kostarike ter zaostrili pogoje za uvoz iz drugih tretjih držav za okoli 300 vrst potencialnih gostiteljskih rastlin. Predpis državam članicam nalaga tudi obvezno izvajanje programa preiskav glede ugotavljanja navzočnosti te nevarne bakterije na potencialnih gostiteljskih rastlinah na svojih ozemljih.

Obsežen izbruh bakterije Xylella fastidiosa so na območju EU prvič odkrili jeseni 2013 na oljkah v pokrajini Lecce na jugu Italije, letos pa v sosednji pokrajini Brindisi in konec aprila tudi v deželi Ligurija, pojasnjujejo v upravi za varno hrano.

Čeprav povzroča bakterija Xylella fastidiosa predvsem sušenje in propad oljk, so okužbe odkrili tudi na drugih gojenih in okrasnih rastlinah. Doslej so ugotovili, da se okužba v Italiji širi s pomočjo okuženih rastlin ter s prenašalcem, to je navadno slinarico Phylaenus spumarius, ki je v Evropi splošno razširjena in je navzoča tudi pri nas. Potencialni prenašalci so tudi druge sesajoče žuželke, ki hrano pretežno srkajo iz ksilema.

Zaradi velikega tveganja, da bi bakterijski ožig oljke zaneslo tudi v Slovenijo, uprava za varno hrano kupce sadilnega materiala oljke, oleandra, češnje, mandljevca, navadne mirte, navadnega rožmarina, navadne žuke, zimzelena, madagaskarskega zimzelena ter okrasnih rastlin Acacia saligna, Polygala myrtifolia in Westringia fruticosa opozarja, naj bodo še posebej pozorni na izvor navedenih rastlin.

V primeru suma na bakterijski ožig oljk morajo posamezniki to takoj javiti krajevni pristojni službi za varstvo rastlin ali pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju.