Ljubljanski živalski vrt bogatejši za mlada bobra in šimpanza

Ljubljana, 22. aprila - V ljubljanskem živalskem vrtu so po desetih letih spet bobri. V začetku aprila sta pod Rožnik prispela dva mlada bobra iz češkega živalskega vrta v Brnu. Iz zagrebškega živalskega vrta pa so za družbo trem odraslim samicam pripeljali šimpanza Borisa, so danes sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana.

Ljubljana, živalski vrt.
Mlad kanadski bober v ljubljanskem živalskem vrtu.
Foto: ZOO Ljubljana

Ljubljana, živalski vrt.
Šimpanz Boris v ljubljanskem živalskem vrtu.
Foto: ZOO Ljubljana

Kanadski par bobrov je prispel v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan bobra (7. april). Ta dan je sicer namenjen osveščanju javnosti o bobrih in njegovi ogroženosti v naravnem okolju. Bobra so v Sloveniji iztrebili daljnega leta 1643. K nam se je ponovno naselil s Hrvaške leta 1998. Od takrat se uspešno razmnožuje in širi po reki Krki, Radulji, Dobličici, Muri, Sotli in Dravi.

Ta "krajinski arhitekt" pomaga od človeka spremenjene rečne struge vrniti v njihove naravne oblike in ponovno vzpostavlja naravne vodne ekosisteme.

Mlad par kanadskih bobrov so v vrtu naselili v prenovljeno ogrado bobrov nad morskimi levi. Iz vode so očistili mulj, uredili podzemna bivališča za bobre in jih s tuneli povezali s podvodnimi vhodi in izhodi.

Bobri se veliko časa zadržujejo v podzemnih brlogih. Dejavni so pretežno ponoči in v mraku, zato so tudi v vrtu vidni predvsem v popoldanskem času. Živijo v družinskih skupnostih, pari pa so skupaj vse življenje. Družina šteje okoli 14 članov. So teritorialni, svoje območje označujejo z izločki žlez.

Bober je rastlinojed. Prehranjuje se z več kot 230 rastlinskimi vrstami, med njimi je 80 drevesnih in 149 zeliščnih vrst. Pri prehranjevanju ne gredo več kot 10 metrov od vode. Poleti se večinoma hranijo z zelišči, pozimi pa z vejami.

Šimpanz Boris je prispel iz zagrebškega živalskega vrta in je trenutno v karanteni. V živalskem vrtu so namreč kar nekaj let čakali na rezultate genetskih raziskav krvi šimpanzov, ki je potrdila podvrsto, kateri pripadajo samice iz ljubljanskega živalskega vrta. Genetsko se je za samice izkazal kot najbolj primeren samec Boris, ki pripada isti podvrsti in je bival v zagrebškem živalskem vrtu.

Šimpanz Boris je genetsko zelo pomemben za nadaljevanje populacije te podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih. Po približno mesecu dni se bo lahko pridružil samicam. V živalskem vrtu upajo, da se bo nova skupina dobro ujela. Mojca je namreč stara 40 let in je ena najstarejših živali poleg jastrebov in slonice v vrtu in po vsej verjetnosti ne bo več imela mladičev.

Odigrala pa bo pomembno nalogo "stare mame" in pomagala pri vzreji mladičev neizkušeni hčerki Neži. Tako bodo v vrtu vsem šimpanzom nudili dobro socialno strukturo za življenje v skupini.

Žal je poginila kamela Karamela, ki so ji jeseni za družbo pripeljali samca Seppa. Pomlad pa je naš edini živalski vrt obdarila s številnimi mladiči, ki se radi nastavljajo soncu in počivajo, kadar se ne podijo po ogradah.

vi/apo
© STA, 2015