Aljažev stolp tudi po 120 letih na vrhu Triglava v dobrem stanju

"Zgodba Aljaževega stolpa je edinstvena," je prepričan vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič. Kot je pojasnil, je bil ob postavitvi leta 1895 Aljažev stolp najvišja stavba v vsem slovanskem svetu. Pozneje so sicer postavili stavbe še na višjih vrhovih, a takšna povezanost stolpa z narodom ostaja edinstvena v vsem svetu.

Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom. Vse večjega prodiranja tujih vplivov v slovenske gore se je zavedal tudi župnik z Dovjega in se domislil na vrhu najvišje slovenske gore postaviti majhen stolp.

15. aprila 1895 je od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar, kolikor je v tistih časih stalo osem hlebcev kruha, kupil vrh Triglava. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svoji zemlji postavil stolp.

Njegovo izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu. Dejal mu je, da je Triglav potrebno vrniti Slovencem, zato se je Belec odločil, da stolp izdela čim prej in zastonj. Gradnja je bila končana 7. avgusta 1895.

V času vse ostrejšega nemškega nacionalizma pred prvo svetovno vojno je bilo vsako odprtje slovenske planinske koče prava nacionalna demonstracija in nemška planinska društva so hotela stolp takoj zrušiti, je povedal Lemajič.

Slovenski planinci so vse od leta 1895 skrbeli za stolp, ki je bil v času osvobodilne fronte prebarvan rdeče, leta 1984 pa je znova dobil prvotno sivo podobo. Vsi prvotni deli stolpa se niso ohranili, saj so nekatere skozi leta zamenjali ali predelali. Nedavna analiza pa je pokazala, da je originalnih še približno 70 odstotkov stolpa.

Glede na opravljeno analizo, je stolp v dobrem stanju, zunanjščina stolpa, četudi na nekaterih mestih načeta, pa precej ustreza njegovi prvotni podobi. V vrsti sprememb, ki so ga doletele v tem času, je najbolj zaskrbljujoč začetek korozije. Stolp v precejšnji meri poškodujejo udari strele, ki odtrgajo del pločevine.

Še bolj podrobne analize bodo potrebne, da se bodo pokazale nevralgične točke propadanja in da se bodo oblikovali ukrepi, kaj s stolpom narediti v prihodnje, je pojasnil Lemajič. Možnost je namreč, da se ga preseli v Slovenski planinski muzej in se vrh Triglava postavi avtentična kopija.

Druga možnost je, da se stolp še naprej vzdržuje z zamenjavo propadajočih delov. "A če bomo to v nedogled počeli, bo pravzaprav izginila materialna kulturna dediščina, ker bo zamenjana z novimi deli," je opozoril Lemajič in dodal, da bo na ta dolgoročna vprašanja morala odgovoriti restavratorsko-konservatorska stroka.

Zaenkrat je pristojna komisija odločila, da stolp ostane na vrhu Triglava. "Iskali bomo načine in tehnike, kako ga čim dlje časa ohraniti," je povedala Renata Pamič z kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tako verjame, da lahko stolp zdrži vsaj še nadaljnjih 120 let, a bo veliko odvisno tudi od tega, kako bodo ljudje z njim ravnali.

S potujočo razstavo Aljažev stolp - ta pleh ima dušo in istoimenskim filmom v Narodnem muzeju Slovenije ljudi opozarjajo, naj se do stolpa obnašajo spoštljivo, naj nanj ne plezajo in naj se nanj ne podpisujejo. "Vsaka praska in vsaka udrtina načenjata njegovo življenjsko dobo," je opozoril Lemajič.

Vsako leto Triglav obišče ogromno ljudi. Že sredina prejšnjega stoletja je prinesla velik razmah planinstva, vzpon na Triglav pa je za planince že takrat imel posebno vrednost. Aljažev stolp, ki je nekdaj služil za zavetišče, je tedaj dobil novo vlogo. Postal je namreč "krstilnica" za vse, ki se prvič povzpnejo na vrh Slovenije.

Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila. Triglav z Aljaževim stolpom je namreč izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije.

Ker skrb za stolp tudi po tem obdobju ni bila jasno urejena, se je Planinska zveza Slovenije lani z državo dogovorila, da postane začasni upravljavec, ki bo vzdrževalna dela izvajal skladno s stroko. V kratkem naj bi zveza, ki sicer dejansko že dolgo skrbi za stolp, tudi uradno dobila status upravljavca.

Vsako leto za vzdrževanje namenijo nekaj tisoč evrov. Zadovoljni pa so, da je Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije v letih od 2009 do 2014 izdelal strokovno analizo spomenika ter načrt s predvidenimi postopki vzdrževanja. Tako bodo namreč vse posege izvedli strokovno.

"Na podlagi smernic konservatorskega načrta smo lani že izvedli določene posege, je povedal podpredsednik planinske zveze in vodja Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen. Decembra so pripravili stolp na prezimovanje in odkrili nekaj poškodb, na primer odtrgano jeklenico. Zaradi snega pa bodo verjetno šele junija lahko izvedli večja dela.

7. avgusta bodo na Triglavu pripravili krajšo slovesnost ob 120. obletnici postavitve stolpa, osrednja slovesnost pa bo isti dan v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.