Pirc Musarjeva in Logar napovedujeta veliko pozornost Zahodnemu Balkanu

Oba kandidata visoko na agendo postavljata vprašanje razmer na Zahodnem Balkanu. Logar rad izpostavi, da se je to vprašanje v času njegovega mandata na mestu zunanjega ministra v prejšnji vladi vrnilo med prioritete EU in na tem področju želi aktivnosti nadaljevati.

"Zahodni Balkan je v bistvu del EU, obkrožen je z državami EU in je, na koncu koncev dvorišče znotraj članic unije, zato je prva prioriteta skupnosti, da te države vključi v integracijske procese," meni. Med tistim, kar je že bilo narejeno, omenja zeleno luč Albaniji in Severni Makedoniji za pristopna pogajanja in predlog Evropske komisije, da Bosna in Hercegovina dobi status kandidatke, četudi ni izpolnila vseh pogojev. "To pomeni, da imamo zdaj v relativno kratkem času dve pozitivni zgodbi v regiji, ki je bila vseskozi soočena zgolj z zavrnilnimi odgovori EU. To bo dalo neko novo dinamiko, ki bo omogočila vladam teh držav, da s svojimi ukrepi hitreje začnejo približevanje svojih administracij in državne ureditve ureditvi EU," je Logar ocenil v pogovoru za STA.

Napoveduje, da bo njegova prva aktivnost na tem področju "posvečena temu, da Srbija in Črna gora, ki sta najbližje naslednji stopnji, čim hitreje nadaljujeta pogajalski postopek". "To bo tudi pomemben kazalec, da izvajanje reformnih ukrepov pomaga državam na poti v EU. Ključno vprašanje, ki bo dejansko res dokončno pokazalo, da EU misli resno s širitvenim postopkom, bo pa zaključek dialoga Beograd - Priština. Mislim, da je treba sedaj vse sile usmeriti v to, ko bo to vprašanje rešeno, se bo sprostil zadržek petih držav članic EU za priznanje Kosova, po tem pa mislim, da bodo države celotnega Zahodnega Balkana na zelo jasni poti v EU," meni.

Tudi Pirc Musarjeva si želi, da prav vse države Zahodnega Balkana čim prej vstopijo EU. "Morajo iti v EU, ker nenazadnje pripadajo temu evropskemu prostoru, predvsem pa je vstop v EU nek garant za mir na tem področju," je ocenila v pogovoru za STA. A se zaveda, da "pot zagotovo ne bo lahka". "V teh državah je še vedno veliko korupcije in nespoštovanja človekovih pravic, ni takšne vladavine prava, kot jo zagovarja Evropa," je opozorila. EU se bo po njenem denimo morala zavedati, "da morda ni pametno, da damo naenkrat vseh 80.000 strani predpisov EU v zakonodajo BiH, kjer je situacija specifična, ampak je treba delati postopno".

Napoveduje nadaljevanje obstoječih zunanjepolitičnih strategij in procesa Brdo-Brioni, ki ga je začel aktualni predsednik Borut Pahor. Pri tem pa zgolj srečevanje predsednikov držav Zahodnega Balkana ni dovolj, meni. "Treba je storiti korak naprej in se pogovoriti o tem, kaj lahko naredimo skupaj," je dejala. Predvsem pa si želi več pozornosti nameniti statusu manjšinskih narodov. "To, kar spremljam zadnje čase, kaže, da se države, katerih prebivalci živijo izza meje, morda malce preveč vtikajo v notranjo politiko odnosa do manjšin. Opozorila je na nevarnost, da bi se Hrvaška in Srbija začeli preveč vpletati v politiko BiH, Srbija pa v politiko Kosova. "Skratka, ni zastonj izrek, da je Zahodni Balkan sod smodnika. Zelo previdni moramo biti in delati na tem, da se bomo bolj zavedali, da stremljenje k etnično čistim državam ne vodi v strpno in dobro življenjsko okolje vsake države," je navedla in ob tem spomnila na dogajanje v Ukrajini, kjer "se ena država z orožjem vplete v urejanje pravic manjšin v drugi državi".

Oba v EU vidita tudi Srbijo

Ravno ukrajinska kriza po mnenju mnogih nekoliko odmika Srbijo od EU. Pirc Musarjeva je prst uperila v srbskega predsednika Aleksandra Vućića. "V Srbiji imamo trenutno neko shizofreno situacijo, ko predsednik Vučič ne ve, komu bi bolj kimal, gospodu Putinu ali EU. To bo moral sam pri sebi razčistiti. Volivke in volivci bodo seveda tudi v Srbiji povedali, kakšne politike si želijo. Osebno sem prepričana, da Srbija sodi v EU in da tam enkrat tudi bo," je dejala.

"Srbiji je treba nameniti posebno pozornost," meni Logar, ki jo vidi kot ključno v postopku približevanja držav Zahodnega Balkana k EU. Ocenjuje sicer, da se tudi Srbiji splača po evropski poti, pri čemer je izpostavil večmilijardni investicijski načrt za izgradnjo infrastrukturnih projektov v regiji. "V tem pogledu bodo ti projekti Srbijo tesneje povezali z vsemi ključnimi koridorji držav EU, s tem pa tudi približali EU Srbiji in dejansko dali dodatne argumente srbski vladi, da izvede reforme v smeri približevanja EU," je dejal.

Spoštovanje skupne zunanje in varnostne politike je sicer ključno vprašanje, dodaja. "Predvsem mislim na sankcije zoper Rusijo, torej agresorja v Ukrajini, in tu bo potrebnih še kar nekaj diplomatskih naporov. Mislim, da bi na mestu predsednika republike kot nekdo, ki je imel konkretne in tesne stike z vsemi državami Zahodnega Balkana, lahko pomembno prispeval k dialogu," je izpostavil svoje pretekle izkušnje Logar.

Pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško Logar izpostavlja pomen krepitve zaupanja, Pirc Musarjeva pa vztrajanje pri uveljavitvi arbitražne odločbe

Te izpostavlja tudi pri vprašanju odnosa do Hrvaške. Pojasnil je namreč, da je ob začetku ministrskega mandata čutil veliko nezaupanje hrvaške strani do odločitev slovenske diplomacije. "Vendar smo v dveh letih uspeli to zaupanje zgraditi in to je dobra osnova za reševanje mejnega vprašanja skladno z odločbo arbitražnega sodišča," je navedel. Ocenjuje, da je mejno vprašanje možno rešiti v petih letih. "Je pa treba tu predvsem delovati za zaprtimi vrati, ne pa pred mediji," je dejal. Do Hrvaške je sicer po njegovem "treba voditi samozavestno politiko", ki narodov ne bo spravila vnovič na prag nasprotovanj, ampak v klimo sodelovanja.

Ocenjuje, da je vsem v interesu, da Hrvaška stopi v schengen, treba ji je tudi zaupati, da bo ustrezno varovala schengensko mejo. "Hkrati pa zelo natančno nadzorovati migrantske tokove in če bi prišlo do večjih odstopanj, pravočasno potegniti tudi ročno zavoro. Če Hrvaška ne bi ustrezno varovala zunanje schengenske meje, je zadnja možnost povečanje nadzora naši meji, meni.

Pirc Musarjeva pa pravi, da ni pristaš vnovične vzpostavitve nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki smo ji bili priča tudi med drugimi državami. "Schengen je ali pa ga ni. Ko imamo spet enkrat policiste na mejah, ki pregledujejo dokumente, in kolone na mejnih prehodih, to ni schengen. Schengen je nasprotje temu, je odprta, svobodna meja, prost pretok," je izpostavila.

Vstop Hrvaške v schengen zagovarja, "nenazadnje je to izjemno pomembno za medsoseske odnose, za trgovino, ki poteka med obema državama, in neznansko je ta odprt režim pomemben za turizem".

Kar se tiče arbitražne odločbe pa pravi, da njena "pravna duša razume, kaj pomeni pacta sunt servanda, torej pogodbe je treba spoštovati". Arbitražna odločba velja in po njenem mnenju "ni druge poti, kot da vztrajamo, da se jo izpolni". Ob tem izpostavlja potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu in slovenska politika ne sme povoziti volje ljudi, meni. "Upam, da bo Hrvaška enkrat spoznala, da je to koristno tudi zanjo," je še dejala Pirc Musar.

Kandidata sta spregovorila tudi o prihajajočih volitvah v ZDA, kjer se lahko zgodi, da demokratski predsednik Joe Biden ne bo imel večinske podpore demokratov v kongresu. A oba menita, da to ne bi smelo pretirano vplivati na odnose ZDA-Slovenija niti ne na razmere v Evropi.

"Amerika je razvita demokracija in v vseh ključnih vprašanjih, torej vprašanju človekovih pravic, odnosa do agresorja, recimo konkretnega odnosa do ruskega napada na Ukrajino, se tudi pri spremenjenih razmerjih ne bi spremenil," verjame Logar, ki izpostavlja podpis strateškega dialoga z ZDA v času njegovega ministrovanja.

Tradicionalno dobre odnose z ZDA je izpostavila tudi Pirc Musar, ko gre za vpliv na Evropo, pa izpostavlja, da je trenutna ameriška politika jasna - močno zavezništvo znotraj Nata skupaj z EU, pri tem pa se zanaša na veliko moč predsednika ZDA.

Ob predsedniških volitvah v ZDA sicer tedanji premier Janez Janša sprva ni čestital zmagovalcu Bidnu. Kako bi Logar ravnal na mestu predsednika republike? "Enako kot na mestu zunanjega ministra, ko sem pisno čestital novoizvoljenemu predsedniku, na vsak tvit pa se do sedaj nisem in se tudi v prihodnosti ne bom odzval," je dejal.