STA soočenje: Energetska kriza in draginja po mnenju večine kandidatov akuten problem

Energetska kriza in draginja sta tudi po mnenju večine kandidatov za predsednika republike najbolj akuten problem pri nas. Med področji, ki bi potrebovala korenitejše spremembe, so sicer našteli tudi gospodarstvo, zdravstvo, skrb za starejše, varnost in podnebne spremembe. Imajo pa vsak svojo vizijo, kako bi pripomogli k večji socialni pravičnosti.

STA je kandidatom zastavila naslednja vprašanja:

1. Katera področja na domačem parketu vidite kot prednostna za domačo politiko? Katera od teh bi terjala tudi vašo takojšnjo aktivacijo in v kakšni obliki (bi denimo ohranili posvetovalna telesa, ki jih je vzpostavil aktualni predsednik Pahor, ali bi se morda aktivirali na kak drug način)?

Na katerem od omenjenih področij so po vašem mnenju potrebne korenitejše reforme in kakšno časovnico jim pripisujete?

Ali je Slovenija socialna država in kako bi lahko z izvolitvijo na funkcijo pripomogli k večji socialni pravičnosti?

Odgovore kandidatov STA navaja v vrstnem redu, v kakršnem bodo kandidati objavljeni na glasovnici.

Milan Brglez

Gotovo je zdaj kratkoročno prednostna energetska in prehranska kriza, ki nas bo to zimo zadela najbolj. Srednjeročno in dolgoročno pa so to izzivi starajoče se družbe, mladi, sožitje med generacijami, solidarnost in razmere na trgu dela ter nasploh gospodarske blaginje.

Vlada na področju energetske in prehranske krize že sprejema ukrepe. Pričakujem pa, da bo kmalu sprejela ukrepe tudi na področju starajoče se družbe (demenca, dolgotrajna nega ...) ter na drugih področjih.

Slovenija stremi k temu, da bi bila socialna država, a to žal več ni. Zato moramo skleniti nov družbeni dogovor, ki bo okoljsko, socialno in gospodarsko odgovorno politiko gradil na medgeneracijskem sožitju in solidarnosti.

Anže Logar

Zastavil sem si pet prednostnih področij, in sicer krovno sodelovanje za prihodnost ter štiri vsebinska: gospodarsko okolje, zeleni prehod, mladi ter varnost in mednarodno okolje.

Vlada bi se morala nemudoma posvetiti oblikovanju stabilnega gospodarskega okolja, varnosti, demografiji, aktivni družinski politiki in zeleni preobrazbi. Na izvedbenem nivoju je nujna reforma zdravstvenega sistema.

Močna socialna država pri nas je rezultat Krekove dediščine in tudi prejšnjega družbenega sistema. Podpiral bom napore države in nevladnih organizacij, npr. Karitas, da pomagamo tistim, ki jih socialna mreža ne zajame, pa tudi ukrepe za ekonomsko opolnomočenje v smislu motivacije brezposelnih za vračanje na trg.

Janez Cigler Kralj

Vsa prizadevanja bom usmeril v to, da podjetnost postane cenjena in spoštovana. Kdor dela, mora od tega tudi dostojno živeti. Delujoče gospodarstvo je ključno za to, brez tega ni države blaginje. Vladni ukrepi glede energetske krize in draginje ne gredo v pravo smer.

Vsekakor moramo čim prej najti kratkoročne in dolgoročne rešitve na področju oskrbe z energijo. Sklical bi posvet predstavnikov energetike in gospodarstva in poskrbel, da njihov glas pride do odločevalcev.

Zelo pomemben je odnos do ranljivih in tistih na robu, ki imajo občutek, da smo nanje pozabili. Najti moramo pot, da spet postanejo del naše skupnosti. Med ljudmi bi rad še okrepil zavedanje, da lahko k večji socialni pravičnosti prispevata tudi naša osebna občutljivost in poštenost.

Miha Kordiš

Že dlje časa izpostavljam štiri obraze krize kapitalizma, ki so najbolj akutni: stanovanjska, skrbstvena, zdravstvena in podnebna kriza. Skupna korenina problema je tržna organizacija oz. privatizacija področij, zato jih lahko rešimo le s preseganjem kapitalizma, da jih organiziramo na solidaren način.

Prvo dejanje na mestu predsednika republike bi bilo vabilo na pogovore delavskim predstavnikom, okoljskim organizacijam in drugim angažiranim skupinam, da se skupaj dogovorimo za nabor ukrepov in nato skupaj aktiviramo državljane ter opozarjamo odločevalce, da jih izvedejo.

Jedrni program socializma za 21. stoletje in prioritete, s katerimi želim zastopati potrebe ljudi, so v temelju ukrepi socialne in podnebne pravičnosti.

Nataša Pirc Musar

Posveti so koristni, če se naredi dodatne korake po zaključku. Z njimi želim iskati politično in družbeno poenotenje na ključnih področjih, kot so podnebne spremembe, javno zdravstvo, pokojninski sistem in vsi vidiki varnosti, od socialne, prehranske, energetske, kibernetske do obrambne.

Želim, da pridemo do soglasja političnih sil, da so ta področja tako ključna, da presegajo politične delitve in jih je treba urejati brez zastoja ob menjavah vlad.

Slovenija je in mora ostati socialna država. Naši cilji bi morali biti, da nihče ne ostane brez zdravstvenih storitev, da ima vsakdo zagotovljeno dostojno starost, da ne žrtvujemo prihodnosti mladih zaradi sedanjih ugodnosti in da se dogovorimo, kaj smo pripravljeni storiti za večjo varnost.

Vladimir Prebilič

Ključno prednostno področje so podnebne spremembe in s tem povezane sodobne nevojaške varnostne grožnje. To so energetska in prehranska samooskrba, posledice suše, dostop do pitne vode, nevarnost nesreč, ki jih je treba nasloviti sistemsko, predvsem pa nemudoma pristopiti k ukrepanju, saj je politika na tem področju v zadnjih 30 letih naredila premalo.

Zaključki posvetov se morajo preliti v konkretne ukrepe. Imenoval bom svetovalca za podnebne spremembe v kabinetu.

Na prevročem in onesnaženem planetu tudi socialne države ne bo. To smo sicer po ustavi, a v praksi še vedno izključujoči do socialno najbolj izpostavljenih. Bremena je treba solidarnostno porazdeliti in takoj začeti uresničevati načela socialne države.

Sabina Senčar

Energetska kriza je akuten problem, v skrbi za blaginjo bi se ga lotila z vsemi razpoložljivimi viri. Na zeleni prehod gledam s pesimizmom, saj je uresničljiv le na zelo dolgi rok. Takoj bi se pa lahko lotili problemov s plastiko.

Takojšnjo aktivacijo terjajo tudi področja zdravstva, zdravstvenega zavarovanja in skrbi za starostnike. Potrebujemo korenitejšo reformo. To ne pomeni privatizacije, temveč pristop k reformam po zgledu socialno razvitih evropskih držav.

Menim, da je Slovenija socialna država in taka bi morala tudi ostati. Moti pa me zbirokratiziranost države. K večji socialni pravičnosti bi pripomogla z aktivnim vključevanjem pri reševanju socialnih problemov državljanov ter z angažmajem v socialnem dialogu.