STA soočenje: Za kandidate največja grožnja miru poleg ruske agresije tudi kibernetske grožnje, energetska kriza in socialna nepravičnost

STA je kandidatom zastavila naslednja vprašanja:

1. Katere so po vašem mnenju največje grožnje miru v Sloveniji?

2. Kakšno je vaše stališče do vprašanja migracij in kako ocenjujete dosedanje pristope k reševanju te problematike? Ali podpirate ograjo na meji?

3. Kako vidite pozicijo Slovenije v Natu? Bi se morala Slovenija v tej skupnosti drugače pozicionirati?

4. Kakšno je vaše stališče do vojne v Ukrajini, ki se sooča z rusko invazijo? Se strinjate z dosedanjo politiko Slovenije, da se podpira Ukrajino z vsemi možnimi sredstvi? Kaj bi sami osebno naredili v prizadevanjih za rešitev krize?

Odgovore kandidatov STA navaja v vrstnem redu, v kakršnem bodo kandidati objavljeni na glasovnici.

Milan Brglez

Največja grožnja miru v Sloveniji je spremenjeno varnostno okolje v soseščini in v državah nekdanje Jugoslavije ter energetska in prehranska kriza.

Ukrajini je treba najprej pomagati z orožjem, da se obrani pred rusko agresijo. Sočasno (ne šele pozneje) pa je treba iskati diplomatske rešitve.

Slovenija ima priložnost, da se v Natu uveljavi kot zanesljiva partnerica. Menim, da bi tu lahko okrepili tudi diplomatsko delovanje Slovenije v Natu.

Migracije so stvarnost, s katero moramo znati upravljati. Ograje nisem nikoli podpiral.

Anže Logar

Trenutno so največja grožnja miru ruska agresija na Ukrajino in s tem povezane hibridne grožnje. Ruski napad se nas še kako tiče, vpliva na energetsko in prehransko varnost, zato sem zaskrbljen nad včasih medlo slovensko podporo Ukrajini. Trdna in trajna podpora deluje odvračalno tudi za vse druge avtokratske režime, ki se morda igrajo s podobnimi mislimi o osvajalskih pohodih.

Slovenija mora krepiti kredibilnost v Natu z izpolnjevanjem zavez in aktivno prispevati k miru v svetu.

Podpiram sprejem in integracijo beguncev po zakoniti poti. Je pa treba razlikovati med begunci in ekonomskimi migranti. Podpiram nadzor na meji s pomočjo sodobnih sredstev nadzora.

Janez Cigler Kralj

Nobena evropska država si v tako zaostrenem mednarodnem okolju varnosti ne more zagotavljati sama. Slovenija mora izpolniti dane zaveze Natu, s čimer prispeva predvsem k večji lastni varnosti. Hkrati krepi tudi moč Nata.

Ukrajina se bori za vrednote EU, zato smo ji dolžni brezpogojno pomagati. Kot predsednik bom storil vse za nadaljevanje pomoči z vsemi sredstvi, hkrati si bom prizadeval za diplomatsko reševanje spora.

Migracije morajo biti zakonite. Evropa ne more sprejeti vseh, ki si vanjo želijo. Tam, kjer ograja na meji ne ovira normalnega življenja, naj se ohrani. Kjer bo odstranjena, naj država zagotovi varnost z večjo prisotnostjo policije in vojske.

Miha Kordiš

Največja grožnja miru je Nato in sodelovanje v njegovih operacijah. Dokler Slovenija ne izstopi iz Nata, bi morala aktivno nasprotovati politikam ZDA, Velike Britanije in drugih jedrnih držav.

V Ukrajini ne poteka vojna med Rusijo in Ukrajino, temveč spopad med Putinovim militarizmom in zahodnim imperializmom. Brez dogovora na ravni Biden-Putin se bo vojna težko končala, zato bi se zavzel za novo srečanje Moskve in Washingtona v Ljubljani.

Resnična problematika migracij niso begunci na mejah, ampak vzroki, zaradi katerih zapustijo domove: vojne, ekonomska in okoljska opustošenja, ki jih jedrne države svetovne ekonomije povzročajo na periferiji. To je treba rešiti.

Nataša Pirc Musar

Izpostavila bi kibernetske grožnje, potencialne konflikte, oborožene spopade, posledice klimatskih sprememb, naravne nesreče, energetsko krizo in morebiten prekinjen dostop do dobrin. Zaradi članstva v Natu imamo največjo garancijo varnosti, naš položaj je prek delovanja strokovne diplomacije ustrezen.

Podpiram pomoč Ukrajini glede na njene potrebe in naše zmožnosti. Ključna pa so pogajanja, rešitve bi iskala v bilateralnih, regionalnih ali multilateralnih formatih.

Pri reševanju vprašanja nezakonitih migracij so potrebni spoštovanje človekovih pravic, postopnost in analiza stanja. Umik ograje zahteva prilagoditve nadzora meje, treba je tudi dobro sodelovati z državami Zahodnega Balkana.

Vladimir Prebilič

Grožnja miru je socialna nepravičnost, ki je v zahodnih družbah pogost izvor konfliktov.

V Ukrajini je treba iskati poti k miru in mirnim pogajanjem. Pošiljanje orožja ni rešitev. Pozval bom k mirovni konferenci in pogajanjem na najvišji ravni.

Dane zaveze Natu je treba spoštovati, sicer se krni mednarodni ugled. Lahko pa redefiniramo, kaj smo sposobni zagotoviti, in potem to uresničujemo.

Migracije so neizbežne, najti je treba rešitev za njihovo ustrezno upravljanje in omejitev nezakonitih migracij ter njihovih humanitarnih posledic. Ograje niso sistemska, še manj pa humana rešitev. V prihodnosti nas čakajo večje migracije, ki bodo posledica klimatskih sprememb.

Sabina Senčar

Največja grožnja miru je poslabšanje blaginje zaradi energetske krize, prehranske odvisnosti, inflacije, visokih davkov, zaprtja v epidemiji in prenizkih plač.

Ob vojni v Ukrajini bi sprožila iniciativo za čimprejšnji začetek mirovnih pogajanj. Pošiljanje orožja bo vojno podaljšalo. Vsaka vojna se konča za pogajalsko mizo. Če se pogajanja začnejo prej, bo manj žrtev.

Do Nata sem zadržana, saj preveč sledi interesom globalnega kapitala. Primer je napad na Libijo pod pretvezo širjenja zahodne demokracije.

Ker migracij ne moremo preprečiti, se moramo vprašati o njihovem vzroku in ga odpraviti. Migrantom pa moramo ponuditi možnost, da se integrirajo v družbo. Sem proti ograji na meji.