Logar in Pirc Musar sta v končnico predsedniške tekme ta teden stopila samozavestno, prepričana vsak v svojo zmago. V pogovorih za STA sta med drugim izpostavila, da bosta v primeru izvolitve predstavljala vse državljane.
Soglasno sta obsodila sovražni govor in nedavne primere fizičnega nasilja. Izpostavila sta pomen spoštovanja ustavno zagotovljenih pravic in ustavnega sodišča, ki mora biti strokovno. Ob vprašanju instituta opravičila predsednika je Pirc Musarjeva razmišljala o spravi, Logar pa o krivicah na sodiščih.
Nekoliko različne poglede sta imela na soočanje države z različnimi krizami, sta bila pa oba kritična do nekaterih ukrepov, sprejetih v epidemiji covida-19. Več je treba narediti tudi v boju z draginjo in revščino, menita. Strinjala sta se, da potrebujemo korenito pokojninsko in zdravstveno reformo.
Na področju zunanje politike sta napovedala, da bosta veliko pozornosti namenila vprašanjem Zahodnega Balkana, ki, kot menita, sodi v evropsko družino. Logar je napovedal nadaljevanje prizadevanj s svoje nekdanje ministrske funkcije, Pirc Musarjeva pa nadgradnjo pobude Brdo-Brioni.
Družba s smelimi pričakovanji do novega predsednika ali predsednice
Do bodočega predsednika ali predsednice republike gojijo visoka pričakovanja v gospodarstvu. Želeli bi si boljšo koordinacijo aktivnosti različnih akterjev, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo, je za STA navedel direktor GZS Aleš Cantarutti. Izpostavil je tudi predsednikovo vlogo pri dogovoru o novem razvojnem modelu gospodarstva.
V Slovenskem sodniškem društvu od bodočega predsednika ali predsednice republike pričakujejo, da bo s svojim vplivom in močjo javne besede aktivno deloval, če bi se porušilo ravnovesje med tremi vejami oblastmi. Pričakujejo tudi, da se bo v primeru neutemeljenih političnih in medijskih napadov zavzel za neodvisno sodstvo.
Predsednik republike je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil. V Sindikatu vojakov Slovenije pričakujejo, da bo prisluhnil težavam pripadnikov Slovenske vojske ter da bo njegov poudarek na ljudeh, in ne na kupovanju tehnike, je za STA pojasnil predsednik sindikata Gvido Novak.
V Sindikatu slovenskih diplomatov si od vsakokratnega predsednika republike želijo dobro sodelovanje. Prav tako si želijo podporo in delovanje v smeri karierne, strokovne in ugledne slovenske diplomacije.
V nevladnih organizacijah po besedah predsednice Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anite Ogulin od bodočega predsednika ali predsednice republike med drugim pričakujejo razumevanje, da je nevladni sektor v vsaki družbi in državi nepogrešljiv. Ob tem je za STA izpostavila tudi pomen povezovalnosti in pravičnosti predsednika republike.
V Slovenski škofovski konferenci pričakujejo odprt dialog, v Islamski skupnosti pa tudi zavzemanje za socialno, pravno in demokratično državo. Po mnenju obeh skupnosti mora biti predsednik republike moralna avtoriteta, ki spodbuja spoštovanje verske svobode in pravic.
Javnomnenjske raziskave in analitiki dajejo prednost Pirc Musarjevi, a odločilna bo udeležba
Po mnenju političnih analitikov Roka Čakša in Aljaža Pengova Bitenca lahko Logar v nedeljo zmaga le ob nizki volilni udeležbi. Kot je Čakš dejal za STA, je nedeljski izid odvisen predvsem od tega, ali bo levi strani uspelo mobilizirati volivce, ki bodo glasovali proti Logarju. Tudi po mnenju Pengova Bitenca je ključno, koliko od tistih volivcev, katerih kandidat iz prvega kroga se ni uvrstil v drugi krog, bo ostalo doma, ker enostavno ne čutijo nobenega kandidata.
Njunim ocenam pritrjujejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave, objavljene v zadnjih dveh dneh. Po podatkih raziskave Valicona za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) bo v drugem krogu predsedniških volitev zmagala Nataša Pirc Musar in Anžeta Logarja premagala za 12 odstotnih točk. Pirc Musarjeva lahko glede na volilno napoved računa na podporo 56 odstotkov opredeljenih volivcev, Logar pa na 44 odstotkov, je poročala RTVS.
Po zadnji raziskavi, ki jo je za POP TV in Delo opravil Inštitut Mediana, bi 51,7 odstotka vprašanih, ki so dejali, da se bodo predsedniških volitev najverjetneje udeležili, podprlo Natašo Pirc Musar. Anžetu Logarju pa bi naklonili 44,6 odstotka podpore. Drugega kroga naj bi se po anketi udeležilo okrog 50 odstotkov volivcev.
Volilna napoved, ki jo je za Večer in Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, pa kaže, da bo rezultat na nedeljskih predsedniških volitvah tesen. Prednost Nataše Pirc Musar pred Anžetom Logarjem namreč znaša le dobri dve odstotni točki. Pri tem bo pomembno vlogo igrala volilna udeležba - nižja ko bo, bolj ugoden bi bil lahko rezultat za Logarja. Za Pirc Musarjevo naj bi v nedeljo glasovalo 51,2 odstotka udeležencev volitev, za Logarja pa 48,8 odstotka.
Zaradi tesnega rezultata se močno prekrivata tudi oba intervala zaupanja volilne napovedi. Pirc Musarjeva lahko računa, da bo prejela od 48 do 54 odstotkov glasov, Logarjev interval pa znaša od slabih 46 do skoraj 52 odstotkov glasov udeležencev volitev. Po poročanju časnikov to pomeni, da če bi Pirc Musarjeva dosegla spodnji rob volilne napovedi, Logar pa svojega zgornjega, bi v nedeljo zvečer lahko slavil aktualni poslanec SDS. Volilna napoved je sicer zasnovana na stališčih tistih, ki so povedali, da se bodo volitev udeležili (49,1 odstotka) ali so bili glede tega neodločeni (33,1 odstotka).
Prvi volivci že oddali glas
Skoraj pet odstotkov volivcev pa je glas že oddalo. Od torka do četrtka je potekalo predčasno glasovanje v drugem krogu predsedniških volitev. V torek je po podatkih Državne volilne komisije (DVK) svoj glas oddalo 24.760 volivcev oz. 1,56 odstotka vseh volilnih upravičencev, drugi dan, v sredo pa 29.617 volivcev oz. 1,87 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na četrtkov zadnji dan predčasnega glasovanja je svoj glas oddalo 22.348 volivcev oziroma 1,4 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Predčasnih volitev se je tako v treh dneh skupaj udeležilo 76.725 volivcev oziroma približno 4,8 odstotka volilnih upravičencev, kar je še več kot pred oktobrskim prvim krogom predsedniških volitev, ko je predčasno glasovalo približno skoraj 68.000 volivcev, kar je približno štiri odstotke volilnih upravičencev.
Tokratne predsedniške volitve so sicer sedme v zgodovini samostojne države. Na prvih volitvah leta 1992 je zmagal Milan Kučan, ki so mu volivci po petih letih podelili vnovičen mandat. Za njim sta Sloveniji predsedovala Janez Drnovšek in Danilo Türk, nato pa je sledilo desetletno predsedovanje Boruta Pahorja, ki bo svoj mandat uradno zaključil decembra. Če bi v nedeljo zmagala Pirc Musarjeva, kot napovedujejo javnomnenjske raziskave, bo Slovenija v nedeljo dobila prvo predsednico države v zgodovini.