V začetku tedna se je iztekel rok, do katerega so lahko kandidati za predsednika republike, ki jih je Državna volilna komisija (DVK) sicer že potrdila, umaknili soglasje k svoji kandidaturi.
Takšno potezo je tik pred zdajci potegnil glasbenik Gregor Bezenšek. Kot je ob tem dejal, so se zadnje čase zaradi kandidature nanj zgrinjali "izjemni pritiski, sovražna sporočila in grožnje". Kakšne, ni želel pojasnjevati, v volilnem štabu pa so napovedali, da bodo po potrebi ukrepali tudi preko uradnih institucij. Bezenšek je bil sicer prvi kandidat, ki je uradno vložil kandidaturo za predsednika republike, to je storil že 13. septembra. Kot neodvisnega kandidata ga je podprlo 5673 volivcev.
DVK se je zatem seznanila z umikom Bezenškovega soglasja, kot so pojasnili, pa gre za prvi primer doslej, ko je kandidat umaknil soglasje k že potrjeni kandidaturi.
V torek je DVK opravila tudi žreb, s katerim je določila vrstni red kandidatov, kot bodo zapisani na volilnih lističih. Sedem predsedniških kandidatov, ki se bo 23. oktobra potegovalo za najvišjo funkcijo v državi, si bo tako na glasovnicah sledilo v naslednjem vrstne redu: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar. Kandidati bodo na glasovnicah navedeni brez znanstvenih in strokovnih nazivov ter predlagateljev oziroma podpornikov njihovih kandidatur.
V ospredju volilne kampanje ta teden soočenja kandidatov
Po več aktivnostih kandidatov na terenu - nekateri volivce na tak način nagovarjajo že več tednov - so kandidati s prepričevanjem volivcev ta teden nadaljevali predvsem na soočenjih.
Za njimi je med drugim prvo televizijsko in radijsko soočenje na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Kandidati so na prvih soočenjih med drugim predstavili svoja stališča glede funkcije predsednika republike in njegovih pristojnostih, ki bi jih večinoma razširili. Velik poudarek je bil namenjen predvsem zunanjepolitičnim temam in predstavljanju države na mednarodnem parketu.
Kandidati so tako denimo soglasno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, imajo pa o rešitvi konflikta in vlogi Slovenije pri tem različna mnenja. Različno vidijo tudi vlogo predsednika, aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju priznavajo prizadevanja za doseganja sprave in poskuse povezovanja in da je funkcijo predsednika poskušal približati ljudem. Kritike nekaterih kandidatov pa letijo predvsem na to, da bi moral biti Pahor glasnejši v nekaterih, za državo ključnih trenutkih.
V luči Bezenškovega odstopa iz predsedniške tekme pa so kandidati enotno obsodili sovražni govor in grožnje.
Eni na prvo pot v soseščino, drugi k najvplivnejšim v Evropi
Svoja stališča o zunanji politiki in Sloveniji v mednarodnih povezavah so kandidati predstavili tudi v sklopu STA soočenj, ki jih je Slovenska tiskovna agencija začela objavljati v tem tednu.
Kandidati so tako denimo za glavni izziv mednarodne politike večinoma označili ukrajinsko vprašanje. Milan Brglez in Janez Cigler Kralj sta omenila še energetsko in prehransko varnost, Anže Logar in Vladimir Prebilič gospodarsko sodelovanje, Miha Kordiš in Nataša Pirc Musar podnebne spremembe, Sabina Senčar pa je izpostavila zavzemanje za mir.
Poudarili so tudi, da se zavzemajo za zavezanost vladavini prava in skupnim vrednotam EU, večinoma so za članstvo v mednarodnih organizacijah. Miha Kordiš pa je kritičen do EU, ki da služi interesom kapitala, edini se je zavzel tudi za izstop iz Nata. Sicer pa tudi drugi kandidati opozarjajo na pasti oziroma izzive, ki čakajo EU.
Kandidati bi si izbrali tudi različne prve poti v tujino, Brglez in Senčarjeva bi se tako na prvi obisk odpravila na Hrvaško, Logar in Cigler Kralj v Nemčijo, Kordiš bi obiskal Francijo, Prebilič Italijo, Pirc Musarjeva pa eno od držav Nata.