Mesec pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bodo 23. oktobra, je pretekli četrtek tudi uradno stekla volilna kampanja. Trajala bo vse do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Glede na število kandidatov, dvoma o drugem krogu volitev skorajda ni, po javnomnenjskih anketah pa se bo najintenzivnejši boj za vstop vanj odvil med pravnico Natašo Pirc Musar, poslancem SDS Anžetom Logarjem in evropskim poslancem iz vrst SD Milanom Brglezom.
V boj za najvišjo funkcijo v državi osem kandidatov
Kandidaturo za predsednika republike je tudi tokrat napovedalo več kandidatov, Državna volilna komisija pa je do dneva po izteku roka za vlaganje kandidatur potrdila osem kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in se v boj podajajo bodisi s podpisi volivcev bodisi podporo stranke oz. poslancev.
Zgolj s podporo volivcev se v tekmo za najvišjo funkcijo v državi podajajo glasbenik Gregor Bezenšek, Logar in Pirc Musarjeva. Logar sicer uživa tudi podporo matične stranke SDS, Pirc Musarjevo pa pri njeni kandidaturi podpirajo Pirati in Stranka mladih - Zeleni Evrope.
Kot strankarski kandidati pa v boj stopajo skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda Brglez, poslanec NSi Janez Cigler Kralj in poslanec Levice Miha Kordiš.
S podporo zunajparlamentarne stranke Vesna in podpisi volivcev kandidira kočevski župan Vladimir Prebilič, ginekologinja Sabina Senčar pa je kandidaturo vložila s podpisi volivcev in podporo zunajparlamentarne stranke Resni.ca.
Medtem pa je nekaj kandidatov ta teden, še pred iztekom roka za vlaganje predsedniških kandidatur, iz tekme izstopilo. Nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl se je v predsedniški tekmi odločil podpreti Brgleza, koliko podpisov podpore mu je sicer uspelo zbrati, pa ne razkriva.
Kandidature prav tako ni vložila psihoanalitičarka Nina Krajnik. Predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, predsednik stranke Stara pravda - Stranka prava Ludvik Poljanec, kandidat Osveščenih prebivalcev Slovenije Ladislav Troha in vardist Ivan Bolfek, ki jim tudi ni uspelo zbrati zadostnega števila podpisov volivcev, pa so ob izteku roka za vlaganje kandidatur pred DVK izrazili nezadovoljstvo z obstoječim volilnim sistemom. Menijo, da so predsedniške volitve neveljavne, neustavne in nezakonite, za težave pri zbiranju podpisov pa so okrivili tudi medije.
Končni nabor predsedniških kandidatov bo sicer znan v začetku prihodnjega tedna, saj imajo kandidati do ponedeljka še možnost umika soglasja h kandidaturi. Žreb vrstnega reda kandidatur pa bo DVK izvedla v torek. S tem bo tudi določila vrstni red, po katerem bodo kandidati zapisani na glasovnici.
Kandidati do zdaj aktivni na terenu, pozornost v prihodnje tudi na soočenjih
Čeprav je kampanja uradno stekla šele konec preteklega tedna, pa je večina kandidatov, predvsem tisti, ki so se v predsedniško tekmo podali s podpisi volivcev, na terenu aktivnih že več tednov. Napovedujejo pa, da bodo v nadaljevanju kampanje posegli po različnih prijemih, stavili bodo predvsem na delo na terenu in osebni stik z volivci, večina jih je aktivna tudi na družbenih omrežjih.
V naslednjih tednih bodo posebno pozornost namenili tudi soočenjem. V tem tednu so tako v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje že soočili svoje poglede o položaju starejših v družbi in ključnih izzivih na tem področju.
V prihodnjih dneh se sicer obeta še kar nekaj soočenj, ki lahko, glede na dosedanje izkušnje, odigrajo pomembno vlogo pri odločitvi volivcev. Predsedniški kandidati bodo namreč na njih imeli priložnost predstaviti svoja stališča do posameznih vprašanj.
Analitika Aljaž Pengov Bitenc in Rok Čakš pa sta ob začetku kampanje za STA ocenila, da bodo v vsebinskem delu kampanje v ospredju aktualne razmere v Sloveniji, pomembna pa bodo tudi stališča kandidatov na področju zdravstva, družinskega zakonika ter umestitve Slovenije v evropskem in širšem mednarodnem prostoru.
V luči tega so se tudi tokrat aktivirali v civilni iniciativi Glas ljudstva in v tem tednu predstavili Volitvomat za volitve predsednika republike. Na spletnem mestu volitvomat.si lahko vsak posameznik odgovori na 30 vprašanj, na katera so predhodno odgovorili predsedniški kandidati in tako preveri, v kolikšni meri se njegove vrednote in stališča ujemajo z njihovimi.