Parlamentarne volitve 2018

STA soočenje: V zunanji politiki za aktivnejšo vlogo Slovenije

pripravil Mihael Šuštaršič

Stranke v letošnji volilni kampanji nekaj pozornosti namenjajo tudi zunanjepolitičnim vprašanjem, pri čemer se zavzemajo predvsem za aktivnejšo vlogo Slovenije v mednarodnih odnosih, zlasti v okviru EU in Nata. Veliko je polemik glede arbitraže s Hrvaško, pa tudi glede vprašanj, povezanih z migracijami.

Gledano na splošno, vse stranke menijo, da ima Slovenija na zunanjepolitičnem področju še precej prostora za izboljšave. Le v stranki DeSUS, ki jo vodi zunanji minister Karl Erjavec, so bolj ali manj zadovoljni s položajem, a poudarjajo, da zadeve niso enostavne. Podobno so z uravnoteženostjo slovenske zunanje politike zadovoljni v SMC.

Po drugi strani je med sedaj opozicijskimi strankami v parlamentu opaziti izrazito kritičnost do aktualne zunanje politike, ki da je bila premalo uravnotežena, celo zmedena in preveč naklonjena Rusiji, medtem ko so se odnosi z ZDA zanemarjali. Pri Levici sicer nasprotno menijo, da je sedanja zunanja politika ameriški podrejena.

Tovrstna stališča se jasno kažejo tudi v njihovih predvolilnih programih, ki pa so nekateri precej splošni in kratki, drugi pa precej podrobni. SDS ima na primer predvolilni program na zunanjepolitičnem področju napisan na 16 straneh. Precej ekstenzivni so tudi v NSi in SD. Relativno skromni, z le nekaj stavki pa so na primer v SMC.

Stranke, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo največ podpore, sicer napovedujejo "aktivnejšo Slovenijo v svetu", zlasti v EU ter Natu. Ob vprašanjih prihodnosti, ki se v Evropski uniji vrtijo zlasti v luči brexita, se vse bolj nakazuje možnost, da bi šel prihodnji razvoj unije v smeri "Evrope dveh hitrosti", torej da bi države, ki bi to želele, hitreje poglabljale medsebojno integracijo, medtem ko druge, ki se temu ne bi želele pridružiti, tega ne bi zavirale.

Vprašanje sicer ostaja, ali bo za sodelovanje v t. i. jedrni skupini držav, v kateri naj bi bil tudi "motor EU", torej Nemčija in Francija, dovolj zgolj želja po sodelovanju, ali pa bo za to treba izpolnjevati tudi določene pogoje.

Kot alternativa se morda kaže višegrajska skupina, v kateri so Poljska, Češka, Slovaška ter Madžarska. Skupina zagovarja krepitev pristojnosti držav in nasprotuje "vmešavanju Bruslja". Kot močan blok se je izpostavila zlasti pri reševanju begunske krize in z nasprotovanjem kvotam prerazporejanja beguncev.

Tovrsten pristop je še zlasti blizu SDS, kjer menijo, da bi tako morala ravnati celotna EU. Z višegrajsko skupino bi se raje povezovale tudi SNS, Stranka slovenskega naroda ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije.

Po drugi strani so zlasti v SD kritični, da se v višegrajski skupini krepijo avtoritarne tendence, demokratične vrednote pa nazadujejo. Za večino strank na levem političnem polu je za Slovenijo vitalnega pomena, da (p)ostane del jedrne skupine, čeprav tudi sodelovanja z višegrajsko četverico ne bi ravno zavračali. Za Levico pa ni primerna ne ena ne druga povezava, ker da sta to "zgolj dva obraza neoliberalizma".

Stranke v svojih programih tudi napovedujejo, da si bodo prizadevale za urejene odnose s sosedami. Eno najpomembnejših vprašanj so odnosi s Hrvaško, zlasti v luči spora glede arbitraže in po napovedani tožbi Slovenije zaradi nespoštovanja evropskega prava v povezavi s tem. Že kmalu po volitvah, 18. junija, se bo iztekel rok, do katerega mora Evropska komisija sporočiti, ali bo postopek prevzela, ali pa bo morala Slovenija proti Hrvaški na Sodišču EU vložiti tožbo sama.

Večina strank podpira nadaljevanje postopka na Sodišču EU, četudi komisija ne bi prevzela primera. V uspeh sicer dvomijo v SDS, Levici, SLS in tudi v Listi Marjana Šarca. Proti nadaljevanju pa so v Naprej Slovenija, SNS in Stranki slovenskega naroda.

V številnih strankah menijo, da bi morala biti ravno Hrvaška ena prvih poti prihodnjega predsednika slovenske vlade. Večina strank bi namreč premierja poslalo k sosedam, medtem ko bi v Listi Marjana Šarca potovali najprej v Bruselj in Berlin. Nemčijo kot prvo pot podpirajo tudi v NSi.

Stranke se v svojih predvolilnih programih tudi zavzemajo za krepitev in profesionalizacijo diplomacije, večinoma pa tudi za krepitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), zlasti na območjih, zanimivih za gospodarstvo. V DeSUS in SMC, pa tudi v stranki ZL in Sloga predlagajo odpiranje novih predstavništev v Afriki, medtem ko nekateri razmišljajo tudi o zapiranju predstavništev in večji uporabi evropskih predstavništev. Večina sicer napoveduje sledenje interesom politike in gospodarstva.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali naj se Slovenija v EU povezuje bolj z višegrajsko ali t.i. jedrno skupino držav?
2. Bi morala Slovenija še kje odpreti/zapreti diplomatsko-konzularno predstavništvo - če da, kje?
3. Je slovenska zunanja politika dovolj uravnotežena - se zavzemate za krepitev odnosov z ZDA?
4. Katero državo mora kot prvo po nastopu funkcije obiskati novi premier?
5. Ali podpirate sklep vlade, po katerem mora Slovenija takoj po izteku roka, ki ga ima Evropska komisija, vložiti tožbo na Sodišče EU proti Hrvaški zaradi (glede?) neizpolnjevanja arbitražne razsodbe?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Podpirajo močnejše povezovanje z višegrajsko skupino držav. Menijo, da ima Slovenija dovolj DKP in ne bi odpirali novih. Dosedanja zunanja politika Slovenije po njihovem mnenju tudi ni dovolj uravnotežena in se zavzemajo za krepitev odnosov z ZDA. Novi premier bi moral najprej obiskati Dunaj, podpirajo pa tudi takojšnjo vložitev tožbe proti Hrvaški.

DeSUS
Menijo, da je Slovenija že del jedrnih držav. Povezovanje s to skupino pa bi se moralo še krepiti. Prav tako je dobro sodelovanje z višegrajsko skupino, a kakšno tesnejše povezovanje s slednjo ne pomeni dodane vrednosti za Slovenijo, menijo. Širitev mreže DKP bi morala slediti slovenskim političnim interesom in interesom slovenskega gospodarstva, zlasti na afriškem kontinentu. Glede vprašanja uravnoteženosti zunanje politike poudarjajo, da sta Slovenija in ZDA trdno povezani v Natu, hkrati pa Slovenija vzdržuje tradicionalno dobre odnose z Rusijo. Eno se z drugim ne izključuje, menijo. Novi predsednik vlade naj bi šel najprej v sosednje države. Glede tožbe proti Hrvaški pa, da druge možnosti v tem trenutku niti ni.

Dobra država
Glede na to, da Slovenija na trge Zahodne Evrope izvozi tri četrtine izvoza, Slovenija sodi v jedro EU oz. v prvo ligo držav. Tudi ko gre za temeljne demokratične vrednote, odnos do beguncev in prihodnost EU, je Slovenija bližje Zahodni kot Srednji Evropi. Novi premier bi moral najprej obiskati vse sosede. Zavzemajo se za krepitev gospodarske diplomacije in za vitko in vrhunsko usposobljeno diplomacijo. Zelo so kritični do zunanjega ministra, ki da se je zreduciral na ministra za Hrvaško in Rusijo, to pa da je škodljivo za gospodarstvo. Tudi sicer menijo, da je treba prenehati s histerijo ukvarjanja s Hrvaško, ker da nas to vrača na Balkan. Je pa pravna pot in opozarjanje na spornost delovanja te države edina, ki ostaja na voljo.

Levica
Slovenija bi se po njihovem mnenju morala povezovati z gibanji, ki si prizadevajo za bolj socialno in enakopravno EU. Jedrna in višegrajska skupina pa sta zgolj dva obraza neoliberalizma, njegova centralna in periferna različica, nobena pa za njih ni sprejemljiva. Odprli bi veleposlaništvo v Vzhodnem Jeruzalemu kot znak protesta proti izraelsko-ameriškemu nasilju in v podporo Palestincem. Menijo tudi, da je slovenska zunanja politika podrejena ameriški. Premier bi moral najprej na Hrvaško, s katero imamo največ skupnih interesov, a po njihovem mnenju zaradi zgrešene politike v preteklosti tudi najslabše politične odnose. Ne nasprotujejo vložitvi tožbe proti Hrvaški, vendar menijo, da so možnosti za uspeh so minimalne. Hrvaške v izvršitev razsodbe ni mogoče prisiliti drugače kot s pogajanji, so prepričani.

Lista Marjana Šarca
Zavzemajo se predvsem za vzpostavljanje ad hoc partnerstev, sicer pa je po njihovem mnenju za Slovenijo primernejše tesnejše povezovanje z jedrno skupino držav, znotraj te skupine pa povezovanje z državami Beneluxa. Partnerstva z višegrajsko četverico so možna glede konkretnih vprašanj, glede na skupne interese. Menijo, da je sedanja mreža DKP povsem ustrezna, predlagajo pa širjenje preko modela "kolokacij" v okviru predstavništev EU. Sicer so kritični do sedanje zunanje politike, ki da ni dovolj uravnotežena. Odnosi z ZDA so bili preveč zapostavljeni. Bodoči premier bi moral najprej v Berlin in Bruselj. So za ponoven premislek o tožbi proti Hrvaški po odločitvi Evropske komisije glede tega vprašanja. Menijo sicer, da zgolj sodna pot ne bo prinesla končne rešitve za odprta vprašanja v odnosih s Hrvaško.

Naprej Slovenija
Slovenija naj se po njihovem mnenju bolj povezuje z jedrno skupino držav. EU bi prepustili tudi "koncesijo" za opravljanje diplomatskih aktivnosti, tako da bi po njihovem mnenju Slovenija morala zapreti vse DKP. Zunanjega ministra bi dali kar "pod ključ", ker da je naredil veliko škode državi, sicer pa ne bi krepili odnosov z ZDA, ker da so brutalna država. Novi premier bi moral najprej potovati na Hrvaško in zgladiti probleme, so pa tudi proti tožbi zoper Hrvaško. Raje bi zaprli predsednika Boruta Pahorja, ker da je podpisal neuresničljiv sporazum.

NSi
Najraje bi se povezovali v okviru "Plečnikovega trikotnika" z Avstrijo in Češko, sicer pa predvsem z jedrnimi državami EU. Zavzemajo se za okrepitev mreže DKP v demokratičnih državah, v katerih je velik potencial gospodarskega sodelovanja in v katerih živi močna slovenska skupnost. Zelo so kritični glede uravnoteženosti zunanje politike, ker da ostale članice EU vidijo Slovenijo kot prijateljico Rusije. Novi premier bi moral najprej v Nemčijo. Podpirajo pa tudi nadaljevanje tožbe proti Hrvaški.

Piratska stranka Slovenije
Podpirajo povezovanje z jedrno skupino držav. DKP bi morala biti v vseh državah, kjer je interes slovenskega gospodarstva za nastop na trgu. Po njihovem mnenju je slovenska zunanja politika dovolj uravnotežena. Novi premier bi moral najprej v Nemčijo. Podpirajo tudi takojšnjo vložitev tožbe proti Hrvaški.

SD
Socialni demokrati menijo, da bi morala biti Slovenija del jedrne skupine, saj da je to edini garant za nadaljnji razvojni preboj Slovenije. Zavzemajo se odpiranje novih DKP v luči podpore slovenskim interesom. Tudi v SD menijo, da bi bila slovenska zunanja politika lahko bolj uravnotežena in usmerjena v krepitev odnosov z vsemi, s katerimi deli skupne vrednote. Novi premier bi se po nastopu funkcije moral najprej podati v sosednje države in na sedež EU, podpirajo pa tudi takojšnjo vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišču EU.

SDS
Menijo, da je za Slovenijo v aktualnih okoliščinah višegrajska skupina edina realna perspektiva. Ta skupina po njihovem mnenju edina ravna tako, kot bi morala po svojih lastnih pravnih aktih celotna EU. Glede DKP napovedujejo temeljit razmislek o tem, kje vzpostaviti rezidenčno veleposlaništvo, katere dodatne države pa pokriti iz Ljubljane. Zavzemajo se za krepitev odnosov z ZDA, ki bi morale biti za Slovenijo ključni zaveznik v Natu in eden od najpomembnejših partnerjev. Napovedujejo načrt izboljšave odnosov, da bi vzbudili zanimanje partnerja in omogočil intenziviranje stikov in sodelovanja. Premier bo moral svojo prvo pot v tujino izbrati modro, kam, ne razkrivajo. Ob vprašanju o tožbi proti Hrvaški pa poudarjajo, da bi bilo treba vprašanje meje s Hrvaško že od vsega začetka reševati na drugačen način.

SLS
Slovenija že kot članica schengna in evrskega območja spada med jedrne države EU. V kohezijski politiki pa smo si mnogo bližje z višegrajskimi državami. Sloveniji je sicer v velikem interesu, da dobro sodeluje z vsemi članicami EU. V tem smislu bi tudi kadrovsko okrepili stalno predstavništvo v Bruslju. Varčevanje pri diplomatskih aktivnostih se ne izplača, so prepričani. Sedanja zunanja politika se jim sicer zdi zmedena, s premalo strateškega in usklajenega delovanja. Predsednik vlade in zunanji minister vodita vsak svojo zunanjo politiko, predsednik republike pa svojo, poudarjajo. Premier bi moral najprej na Hrvaško in v Avstrijo. Glede težav z arbitražo s Hrvaško pa stavijo predvsem na aktivnejšo vlogo Evropske komisije, medtem ko rešitve v tožbah na Sodišču EU ne vidijo.

SMC
Poudarjajo, da je Slovenija kot članica evrskega in schengenskega območja že del jedrnega dela EU. Podpirajo nadaljnjo krepitev sodelovanja z najbolj integriranimi članicami, zlasti z Beneluxom, sicer pa mora Slovenija sodelovati z vsemi članicami. Podpirajo širjenje mreže DKP, zlasti v Afriki. Slovenska zunanja politika je po njihovem mnenju uravnotežena. Slovenija je kredibilna in odgovorna zaveznica tako v okviru EU kot v okviru Nata, obenem pa se zavzema za prijateljske odnose z vsemi državami, tudi z Rusijo, poudarjajo. Novi premier bi moral najprej v Bruselj in k sosedom. Glede Hrvaške pa menijo, da je nadaljevanje procesa s tožbo edina možna pot, saj Hrvaška ne spoštuje dogovorov.

SNS
Raje bi se povezovali z višegrajskimi državami. DKP bi odpirali povsod, kjer je možnost za blagovno izmenjavo, in zaprli povsod, kjer gre za politikantske odločitve. Premier naj gre na prvi obisk v tisto državo, ki bo hotela sprejeti obisk, nikakor pa ne na Hrvaško. Odločitev za tožbo proti Hrvaški zaradi arbitraže pa imajo za bedasto; po njihovem mnenju bi morala Slovenija takoj odstopiti od arbitražne odločitve.

Solidarnost
Slovenija naj se bolj povezuje z jedrno skupino, saj da se v višegrajski skupini krepijo avtoritarne oblike vladanja. Slovenija bi morala odpoklicati veleposlanika iz Izraela ter krepiti svojo vlogo v tretjem svetu. Krepitev odnosov z ZDA pod Donaldom Trumpom, ki po njihovem mnenju deluje očitno protievropsko, bi bila napačna pot. Slovenska zunanja politika mora biti suverena in ne hlapčevska, kot je sedaj, menijo. Premier bi moral najprej na Hrvaško, so pa proti vložitvi tožbe proti Hrvaški, če tega ne bo prevzela Evropska komisija.

Stranka Alenke Bratušek
V stranki Alenke Bratušek podpirajo povezovanje z vsemi državami in povezavami, s katerimi delimo enake vrednote. So pa proti EU dveh hitrosti. Pri vprašanju odpiranja novih DPK se jim zdi pomembnejša aktivna gospodarska diplomacija. Menijo tudi, da je Slovenija suverena država in ima lahko dobre odnose tako z Rusijo kot z ZDA. Bratuškova bi kot premierka najprej obiskala sosednje države, podpira pa tudi takojšnjo vložitev tožbe proti Hrvaški.

Stranka slovenskega naroda
Bolj podpirajo povezovanje z višegrajsko četverico. Kritični so, ker da se je slovenska politika sposobna ukvarjati le z Zahodnim Balkanom. V tej regiji bi sicer zaprli "nekaj" DKP, predlagajo pa skupna predstavništva z višegrajskimi državami, v katerih bi imeli le gospodarske predstavnike. So za uravnoteženo zunanjo politiko. Slovenija ne sme politično diskriminirati nobene svetovne velesile. Za prvo pot premierja predlagajo Bruselj, saj da tako ne bo užalil nikogar. Sicer pa po članicah Višegrada. Glede tožbe proti Hrvaški pa so poudarili, da za njih arbitraža tako ali tako de jure ne obstaja.

Za zdravo družbo
Mesto Slovenije je v skupini držav, ki si prizadevajo za hitrejše oziroma za več poglobljenega sodelovanja. Članstvo v višegrajski skupini formalno ni aktualno, so pa za nadaljnjo krepitev odnosov s članicami te skupine. Odprli bi veleposlaništvo v Južni Afriki, razmislili pa bi o ponovnem odprtju veleposlaništev na Finskem, Irskem, Švedskem ter Portugalskem. Glede vprašanja uravnoteženosti zunanje politike bi dali večji poudarek sodelovanju z državami skupine Brics. Premier bi moral najprej v Bruselj, nato pa v Nemčijo in Francijo. Podpirajo pa tudi vložitev tožbe proti Hrvaški.

ZL in Sloga
Slovenija bi se morala povezovati z vsemi in biti odprta družba, ki proaktivno izkorišča prednosti globalizacije. V tej luči se zavzemajo za odprtje kakega DKP na afriški celini in v Južni Ameriki. Sicer so kritični glede zunanje politike, ki da je neuravnotežena, vendar v smislu, da bi se morali povezovati z vsemi, ki ne podpirajo aktualnega svetovnega policaja in diktatorja. Nikakor ne bi smeli prezreti Kitajske in Rusije. Novi premier bi dal najboljše sporočilo z obiskom vseh sosednjih držav. Podpirajo pa tudi vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišču EU.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Gibanje zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej, Kangler & Primc - Združena desnica, Lista novinarja Bojana Požarja, Socialistična partija Slovenije in ReSET na vprašanja niso odgovorile.