STA soočenje: V volilnih programih strank znova obuditev ideje o pokrajinah

Za korenitejše spremembe v političnem sistemu se bolj kot parlamentarne stranke in stranke z dolgo tradicijo zavzemajo manjše zunajparlamentarne in novonastale stranke.

Med parlamentarnimi strankami nekaj več pozornosti tem vprašanjem namenjajo v Levici in SMC. V Levici bi uvedli institut odpoklica funkcionarjev in volilni sistem, ki bo omogočal največji možni vpliv volivcev, ter odpravili omejitve zakonodajnega referenduma. V SMC pa bi prepovedali kandidiranje pravnomočno obsojenim, predsedniku vlade bi dali večje pristojnosti pri oblikovanju vlade ter uvedli preferenčni glas. Za slednje se zavzemajo tudi v Stranki Alenke Bratušek.

Več strank ima v programih zapisano tudi uvedbo e-volitev oziroma digitalizacijo volilnih postopkov, med drugim parlamentarne SMC, NSi in Stranka Alenke Bratušek.

V programih SDS, SD in DeSUS predlogov za spremembe volilnega sistema praktično ne najdemo, so pa te zapisane visoko na lestvici prioritet Liste Marjana Šarca, ki se ji obeta uvrstitev v parlament. V tej stranki bi med drugim spremenili sistem državnozborskih volitev z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, predsedniku vlade pa bi omogočili, da sam imenuje ministre.

Parlamentarne stranke bi ustavo spreminjale bolj ali manj "s tresočo roko", čeprav jih ima večina v programih zapisanih vsaj nekaj predlogov za spremembo najvišjega pravnega akta.

Še korenitejše posege vanj napovedujejo v nekaterih zunajparlamentarnih strankah. V Gibanju Zedinjena Slovenija in Socialistični partiji Slovenije bi jo denimo napisali kar na novo. Socialistična partija bi uvedla polpredsedniški in nato skupščinski sistem, po predlogu Zedinjene Slovenija pa bi državljani novo ustavo potrjevali na referendumu.

V Solidarnosti bi denimo v ustavo zapisali več novih pravic, med drugim pravico ne biti reven. Pirati bi dodali pravico do interneta, v stranki Za zdravo družbo pa pravico do izbire zdravljenja.

Nekoliko več pozornosti parlamentarne stranke namenjajo področju lokalne samouprave. Nekatere v programih ugotavljajo, da je Slovenija močno centralizirana država. Na to opozarjajo predvsem v SD, Levici, NSi in DeSUS, zato se zavzemajo za ustanovitev pokrajin oziroma avtonomnih regij v prihodnjem mandatu.

Razvojno funkcijo v pokrajinah vidijo tudi v SDS, kjer so spomnili, da so že dvakrat predlagali cel paket pokrajinske zakonodaje, ustanovitev pokrajin bi podprli tudi v Stranki Alenke Bratušek.

V parlamentarnih strankah se večinoma zavzemajo za združevanje občinskih uprav in spremembe modela financiranja občin. So pa nekatere naklonjene tudi zmanjševanju števila občin, denimo v Stranki Alenke Bratušek, kjer bi začeli proces njihovega združevanja, pa tudi v Listi Marjana Šarca vztrajajo pri dikciji zakona o lokalni samoupravi, da mora imeti občina najmanj 5000 prebivalcev.

Nekatere zunajparlamentarne stranke so precej bolj neposredne. V SNS bi denimo število občin zmanjšali za polovico, v Stranki slovenskega naroda bi jih obdržali med 32 in 37, v stranki Naprej Slovenija pa le osem.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Boste predlagali spremembe volilnega sistema in če da, naštejte ključne.
2. Ali se zavzemate za spremembe ustave in če da, s čim?
3. Ste za zmanjšanje števila občin (in če da, na koliko)?
4. Bi predlagali ustanovitev pokrajin ali ne?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
So za spremembe volilnega sistema, saj je trenutna razdelitev volilnih okrajev po njihovem mnenju v nasprotju z načelom enake pravice. Za spremembe ustave se ne zavzemajo. Zmanjševanje števila občin bi bilo po njihovem mnenju smiselno le ob decentralizaciji države, saj bi sicer nekateri kraji ostali tudi brez osnovne infrastrukture. Podpirajo ustanovitev pokrajin.

DeSUS
Spremembe volilnega sistema niso njihova prioriteta, morebitne popravke pa vidijo v smeri večje možnosti izbire za volivce, denimo z ukinitvijo volilnih okrajev. Ustavo bi spreminjali s tresočo roko, le če bi šlo za zaščito vitalnih interesov države ter človekovih pravic in svoboščin. So za regionalizacijo, uvedli bi šest do osem pokrajin. To bi po njihovem mnenju vplivalo tudi na število občin, saj bi se pokazala tendenca po združevanju.

Dobra država
Volilni sistem po njihovem mnenju ni akutna težava naše države, čeprav bodo določene spremembe potrebne. Tudi spremembe ustave niso eden izmed perečih problemov države, menijo. Niso za prisilno združevanje občin, so pa za njihovo funkcionalno povezovanje, do česar na določenih področjih že prihaja.

Levica
Zavzemajo se za uvedbo participatornega proračuna na državni in lokalni ravni, uvedbo instituta odpoklica funkcionarjev, odpravo omejitev zakonodajnega referenduma ter volilni sistem, ki bo omogočal največji možni vpliv volivcev. S spremembami ustave bi zaščitili javno šolstvo in priznali status pripadnikom narodnosti nekdanjih republik SFRJ. So za reformo lokalne samouprave, katere ključni cilj pa ne sme biti zmanjševanje števila občin, ter za ustanovitev avtonomnih regij.

Lista Marjana Šarca
Predlagali bodo ukinitev volilnih okrajev, uvedbo absolutnega preferenčnega glasu in dvig volilnega praga za vstop v parlament. S spremembo ustave bi določili, da bi predsednik republike imenoval sodnike in imel možnost veta na sprejete zakone, predsednik vlade pa bi sam imenoval ministre. Zagovarjajo ustanovitev pokrajin in zmanjšanje števila občin, saj nobena ne bi smela imeti manj kot 5000 prebivalcev.

Naprej Slovenija
Niso za spremembe volilnega sistema, se pa zavzemajo za spremembe ustave po švicarskem modelu. Pokrajin ne bi ustanovili, bi pa zmanjšali število občin na osem.

NSi
Zavzemajo se za kombiniran volilni sistem, ki bi v večji meri izrazil voljo volivcev. Ustave na hitro ne bi spreminjali, bi pa predlagali spremembo v sestavi sodnega sveta. Občin ne bi ukinjali, bi pa združevali delo občinskih uprav, kjer bi za to obstajal interes. Predlagali bi ustanovitev pokrajin in enako število upravnih okrajev.

Piratska stranka Slovenije
Sprememb volilnega sistema ne podpirajo. Podpirajo pa digitalizacijo volilnih postopkov in dodatek politične izbire "nihče od navedenih" na volilne listke, pri čemer bi morali volitve ponoviti, če bi "zmagala" ta izbira. Menijo, da je čas zrel za vpis pravice do spodobno hitrega in nevtralnega dostopa do spleta v ustavo. So za ustanovitev pokrajin, ne pa tudi za zmanjšanje števila občin.

SD
Pred formalnimi predlogi za spremembo volilnega sistema bi pregledali vse gradivo na to temo. Zavzemajo se za spremembo ustave za zaščito javnega šolstva. So za ustanovitev pokrajin, vendar bi se morala politika prej poenotiti glede njihovega števila in njihovih pristojnosti. Občin ne bi kar tako ukinjali, pač pa bi pregledali, katera izmed njih izpolnjuje ne le pogoje za ustanovitev občine, pač pa tudi za operativno delovanje.

SDS
V programu sprememb volilnega sistema ne napovedujejo, so pa že leta 2013 predlagali spremembo ustave, s katero bi uvedli dvokrožno večinsko načelo. Glede predlogov ustavnih sprememb poudarjajo, da so poslanci SDS že v začetku leta 2012 vložili številne predloge, med drugim za reformo sodstva in šolstva ter ukinitev DS. Uvedba pokrajin bi po njihovem mnenju prinesla razvojno funkcijo, s katero bi se pospešilo in bolj izenačilo splošni razvoj države, na pokrajine pa bi z občin in upravnih enot prenesli določene pristojnosti.

SLS
Volilnega sistema za zdaj ne bi spreminjali, prav tako ne bi na hitro spreminjali ustave. Število občin se jim zdi ustrezno, ustanovitev pokrajin in decentralizacije pa je ena njihovih ključnih zavez. Ob tem opozarjajo, da je treba zagotoviti enakomeren razvoj vseh delov Slovenije, saj Slovenija ni samo Ljubljana.

SMC
Želijo spremeniti volilni sistem za večji vpliv volivcev, in sicer z uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Uvedli bi tudi višje, 40-odstotne spolne kvote na parlamentarnih volitvah ter e-volitve. Podpirajo ustanovitev pokrajin pod pogojem, da te ne bodo predstavljale dodatne birokratske obremenitve za državljane. Po njihovem mnenju težava lokalne samouprave ni toliko v samem številu občin kot v njihovi raznolikosti.

SNS
So za spremembe volilne zakonodaje in se zavzemajo za odpravo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Število občin bi zmanjšali najmanj na polovico, ustanovili pa bi pet pokrajin: Primorsko, Kranjsko, Koroško, Štajersko in Pomursko.

Solidarnost
Predlagali bi ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Vpeljali bi institut ljudske nezaupnice, omejili število mandatov in uzakonili obvezno udeležbo na volitvah. V ustavo bi vpisali pravice do zaposlitve, do bivališča, do uživanja umetnosti in kulture ter pravico "ne biti reven". Uvedli bi tudi referendum o nezaupnici vladi. So za ustanovitev pokrajin, števila občin pa v nasprotju z voljo občanov ne bi zmanjševali.

Stranka Alenke Bratušek
Predlagali bodo obvezni preferenčni glas na volitvah ter vzpostavitev e-volitev. Spremenili bi 57. člen ustave in vanjo zapisali, da je država dolžna financirati zgolj javne osnovne šole. Podprli bi ustanovitev pokrajin, kar pa se tiče zmanjševanja števila občin, poudarjajo, da jih 100 ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev in da je zakon treba spoštovati.

Stranka slovenskega naroda
Volilni sistem je po njihovem mnenju slab in nepravičen, predvsem z vidika neenakosti med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi strankami. Zagovarjajo elektronske volitve. S spremembami ustave bi zagotovili več neposredne demokracije in večjo pravičnost. Optimalno število občin v Sloveniji je po njihovem mnenju med 32 in 37. Uvedbo pokrajin ocenjujejo za nujno, predlagajo pet zgodovinskih dežel.

Za zdravo družbo
So za ukinitev volilnih okrajev, uvedbo preferenčnega glasu in e-volitev. V ustavo bi kot osnovno človekovo pravico dodali izbiro načina zdravljenja. Podpirajo zmanjšanje števila občin, ne pa tudi ustanovitve pokrajin, saj menijo, da trenutno dve kohezijski regiji delujeta povsem ustrezno.

ZL in Sloga
Predlagali bodo spremembe volilnega sistema, zakona o vladi ter zmanjšanje števila ministrstev. V ustavi bi natančno opredelili pojme, kot so javna korist, javno dobro, nacionalna varnost in nacionalni interes. Podprli bi ustanovitev pokrajin, obstoječe občine pa združili v regionalne občine s sedeži na sedežih sedanjih upravnih enot.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke oz. liste GibanjeSkupajNaprej, Gibanje Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Kangler&Primc - Združena desnica, Lista novinarja Bojana Požarja, ReSET in Socialistična partija Slovenije na vprašanja niso odgovorile.