Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

PREGLED PISANJA BEOGRAJSKEGA TISKA

Ljubljana, 6. decembra - POLITIKA: DELITEV PREMOŽENJA SE JE ŽE ZAČELA, 5. decembra - Stana Ristić v daljšem prispevku o delitveni bilanci Jugoslavije uvodoma poudarja, da je Slovenija že začela deliti zvezno premoženje s tem, ko je okupirala in si prilastila carinske prehode, vojašnice, objekte in opremo JLA, uvedla svojo valuto in prenehala plačevati prispevke za federacijo. Pri razdelitvi zunanjega dolga Jugoslavije, ki znaša 14,5 milijarde dolarjev, verjetno ne bo večjih težav. V tisku je bilo že objavljeno, da na Srbijo "odpade" 5,2 milijarde, na Hrvaško 2,6 milijarde, na Slovenijo 1,7 milijarde itd. Manj znano pa je, opozarja avtorica prispevka, da je tudi Jugoslavija odobravala posojila drugim državam. Terjatve na konvertibilnem področju znašajo 2,6 milijarde dolarjev, na klirinškem pa 834 milijonov dolarjev. Problem so tudi devizne rezerve, ki so se v manj kot enem letu od 10 milijard dolarjev zmanjšale na 3,8 milijarde, in postavlja se vprašanje, kako preprečiti, da se to rezerve ne bodo popolnoma izgubile. Stana Ristić trdi,da bi morali računico o jugoslovanski delitvi začeti z letom 1918. Kraljevina Srbija je namreč v novo državo prinesla zdrav dinar, Hrvaška, Slovenija in BiH pa avstroogrsko krono, ki je bila skoraj brez vrednosti. Republike, ki odhajajo iz Jugoslavije, bi morale ostanku Jugoslavije izplačati tudi vsoto, ki jo je Jugoslavija po drugi svetovni vojni plaala zahodnim državam kot odškodnino za nacionalizacijo premoženja njihovih državljanov, to premoženje pa je ostalo v teh republikah. Hrvaška in Slovenija bi morali Jugoslaviji plačati tudi sorazmerni delež vsote (10 milijard dolarjev), ki bi jo morala Italija plačati Jugoslaviji kot vojno odškodnino, vendar se je z Jugoslavijo dogovorila, da ji le-ta ne bo plačala odškodnine za premoženje istrskih beguncev. Iz današnje PolltIke opozarjamo na dva prispevka o Sloveniji. Verica Rupar pod naslovom Place v LjubljanI takšne kot leto 1969 analizira politino prizorišče Slovenije. V podnaslovu izpostavlja naslednje misli: Povprečni septembrski mesečni dohodek je znašal 280 mark - Najbolj popularnega slovenskega politika dr. Janeza Drnovška vidi večina udeležencev ankete Dela kot bodočega zunanjega ministra - Ustavna razprava v senci polemike o pravici do splava - Ali so lahko Neslovenci direktorji kulturnih ustanov? M. Laketić pa v prispevku z naslovom Tolar devalvlral za 40 odstotkov piše o težavah slovenske valute. Med drugim poudarja, da smo pred nekaj dnevi za sto dinarjev dobili 65 tolarjev, včeraj pa je bilo razmerje 100:104.

Celotna novica je dostopna le naročnikom.
Novica vsebuje 5.071 znakov (brez presledkov) oziroma 918 besed.

Novico lahko kupite. Cena: 1 žeton; na računu: 0 žetonov

sys/sys
© STA, 1991