Delo: Oblasti slast (17.10.)

Ljubljana, 16. oktobra - Spet so tu, Drnovšek, Bavčar, Šuklje, Rupel, Rop. Imena, ob katerih se pojavljajo različne asociacije, od tistih najbolj naklonjenih, do tistih, ki so že alergično, sovražno odklonilne. A tako pač je. Na gugalnici pozicije in opozicije bi zdaj lahko nastalo določeno stabilno ravnovesje. A ker je bila zmaga LDS tako prepričljiva, lahko postane preveč omamna in opijani še tako treznega. Čeprav je politika predvsem kompromis možnega, vlada ni kompromis, ampak brezhibni mehanizem, ki ga poganjata življenjska modrost in politični pragmatizem. Če pa mandatar hoče imeti tak stroj, bi moral že vnaprej zavračati stanje, v katerem bi mu potencialni partnerji molili pod nos sebično narcisoidni seznam zahtev po ministrskih stolčkih in mu napovedovali, da bo novi mandat potekal v nenehnem znamenju izsiljevanja in jalovega kompromisarstva. Drnovškova vlada si tega - ne zavoljo lastnega ugodja, temveč zaradi nacionalnih interesov - ne bi smela več privoščiti, piše Mitja Meršol v Delovi Temi dneva.