Slovenska in madžarska narodna skupnost želita več sredstev iz sklada Muraba

Sklad Muraba, ki sta ga leta 2021 vzpostavili slovenska in madžarska vlada, predvideva možnost financiranja do 25 milijonov evrov v petih letih. Prvi projekti tečejo, nadaljnje zbiranje predlogov pa bo sledilo po pripravi tehničnega dokumenta, ki naj bi ga razvojna agencija Muraba pripravila do sredine marca.

Direktor Murabe Bence Sarossy je povedal, da je v sporazumu o ustanovitvi Murabe napisano, da obe vladi prispevata do 25 milijonov evrov v petih letih. "To je maksimalna vsota za namene tega projekta. Višina vsote pa je odvisna tudi od projektov. In zdaj bomo začeli z njihovim zbiranjem. Glede na to bomo potem lahko govorili o točni vsoti, ki ga vladi namenjata za izvedbo tega projekta," je dejal.

Sarossy je dodal, da so na prvi letošnji seji odbora pregledali dosedanji okvir sklada ter ocenili, da so dosegli pomembne rezultate. "Ta projekt se bo zdaj v resnici zagnal. Nekaj začetnih težav smo morali odpraviti oziroma se dogovoriti o podrobnostih. Muraba bo na podlagi današnjih dogovorov pripravil predlog, ki bo omogočil dobro dodelan okvir za prihodnje projekte," je še dejal.

Predstavniki obeh narodnih skupnosti pričakujejo, da bo financiranje v prihodnje višje, saj ocenjujejo, da imajo njihovi projekti skupne vrednosti tudi po več več deset milijonov evrov.

Predsednik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Dušan Orban je povedal, da si prizadevajo za podaljšanje petletnega obdobja sklada, saj so zaradi zamud pri izvajanju izgubili dve leti. "V dogovoru je zapisano, da lahko vsaka država prispeva do pet milijonov evrov letno, a to ni zagotovljena vsota. Pričakujemo, da bo z našimi dobrimi projekti možno povečanje sredstev," je dejal.

V Prekmurju letos že izvajajo prve konkretne projekte, med njimi so nadgradnja mladinskega doma v Hodošu, vzpostavitev turistične točke v Domanjševcih in širitev dejavnosti v etnografski hiši v Motvarjevcih.

Predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem Karel Holec pa je opozoril, da se odslej ne bodo več financirali tako imenovani pilotni projekti, ampak bodo sredstva razdeljena prek javnih razpisov. "A če bo na voljo le milijon evrov, kot so rekli danes, bo to veliko malih projektov, kar ni bil prvotni namen skupnega sklada," je povedal.

Holec je dodal: "Za Porabje smo imeli pričakovanja, da bo letno na voljo pet milijonov evrov, vendar bo končni znesek odvisen od tega, kakšni bodo projekti, in od tega, koliko jih bo. Imamo pripravljenih več projektov v skupni vrednosti tudi več 20 milijonov evrov. A če bo na voljo le milijon evrov, bodo financirani le manjši projekti," je pojasnil.

Med pilotnimi projekti, ki se v Porabju že izvajajo, pa je navedel obnovo Filovega mlina.

Naslednja seja programskega odbora bo predvidoma aprila, ko bodo obravnavali nadaljnje korake pri izvajanju razvojnega programa.