Pregled - svet, 10. 2. (ponedeljek)
Ljubljana, 10. februarja - Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 10. februarja.
WASHINGTON/BRUSELJ - Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA. Ob tem je za ta teden napovedal uvedbo "recipročnih carin", ki naj bi ameriške izenačile s tistimi, ki jih druge države zaračunavajo za uvoz proizvodov iz ZDA. V Bruslju so v današnjem odzivu sporočili, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z ZDA in drugimi trgovinskimi partnerji.
PEKING - V veljavo so stopile kitajske carine na uvoz premoga, utekočinjenega zemeljskega plina, surove nafte, kmetijske mehanizacije in nekaterih vozil iz ZDA. Carine je Peking uvedel kot odgovor na uvedbo dodatnih ameriških carin za kitajsko blago.
WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je v nedeljo izrazil zavezanost ameriškemu "nakupu in lastništvu Gaze", kamor se po njegovih besedah palestinsko islamistično gibanje Hamas ne bo moglo več vrniti. Dodal je, da bi lahko državam na Bližnjem vzhodu dovolil, da obnovijo del opustošene enklave. Hamas je v odzivu poudaril, da Gaze ni mogoče prodati oz. kupiti.
GAZA/TEL AVIV - Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da zaradi izraelskih kršitev sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi za nedoločen čas odlaga za soboto načrtovano izpustitev talcev, zajetih med napadom na Izrael 7. oktobra 2023. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je potezo označil za "popolno kršitev dogovora o premirju in izpustitvi talcev ter dejal, da je vojski naročil, naj bo "pripravljena na vse scenarije".
PRIŠTINA - Kosovski premier Albin Kurti se je po nedeljskih parlamentarnih volitvah razglasil za zmagovalca in napovedal oblikovanje vlade. Po večini preštetih glasov jih je njegova stranka Samoopredelitev osvojila nekaj več kot 41 odstotkov. Vseh deset poslanskih sedežev, ki pripadajo srbski manjšini, je osvojila Srbska lista, ki jo podpira Beograd.
RIM/BAZOVICA - Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob dnevu spomina na fojbe in množičen odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije obsodil nasilje, ki so ga zagrešili jugoslovanski partizani, in opozoril, da so bili ti dogodki v preteklosti prezrti. Premierka Giorgia Meloni je poudarila, da Italija teh dogodkov ne bo pozabila. Ob dnevu spomina so po državi potekale številne slovesnosti, med drugim v predsedniški palači v Rimu in Bazovici pri Trstu.
BUKAREŠTA - Predsednik Romunije Klaus Iohannis je za sredo napovedal odstop s položaja. Za umik se je odločil spričo postopka za njegovo odstavitev, ki ga je v parlamentu sprožila opozicija, potem ko je romunsko ustavno sodišče konec lanskega leta razveljavilo izid novembrskega prvega kroga predsedniških volitev, v katerem je zmagal skrajno desni kandidat Calin Georgescu.
PARIZ - Več kot 60 znanih evropskih podjetij je združilo moči v pobudi za pospeševanje razvoja in uporabe umetne inteligence. Namen partnerstva, ki so ga predstavili na akcijskem vrhu o umetni inteligenci, je okrepiti položaj Evrope na tem področju. V naslednjih petih letih bo na voljo 150 milijard evrov.
QUITO - V Ekvadorju bo za izvolitev novega predsednika oz. predsednice potreben drugi krog. Na nedeljskih volitvah sta namreč po večini preštetih glasov tako trenutni predsednik Daniel Noboa kot njegova izzivalka, odvetnica Luisa Gonzalez osvojila okoli 44 odstotkov glasov. Znova se bosta pomerila sredi aprila.
DUNAJ - Avstrijski socialdemokrati (SPÖ) in Zeleni so v nedeljo pozvali ljudsko stranko (ÖVP), naj konča pogajanja o oblikovanju vlade z desničarskimi svobodnjaki (FPÖ). Predlagali so ji, naj znova začne pogovore s SPÖ in morda še s katero tretjo stranko. FPÖ in ÖVP naj bi sicer uspeli zbližati stališča glede razdelitve resorjev, a drugod razlike ostajajo.
RIM - Zunanji ministri in predstavniki sedmih evropskih držav, med njimi Slovenije, so na srečanju Prijatelji Zahodnega Balkana zavzeli za postopno in pospešeno integracijo držav Zahodnega Balkana s konkretnimi izvedbenimi koraki. Po besedah italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija bi lahko Srbija in Albanija v EU vstopili že leta 2029.
PARIZ - Na sodišču v Parizu se je začelo sojenje Tunizijcu Brahimu Aouissaouiju, obtoženemu, da je oktobra 2020 v Nici na jugu Francije v okviru teroristične zarote do smrti zabodel tri ljudi. Obtoženi trdi, da se v povezavi z napadom ne spomni ničesar. Če bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtni zapor.
VADUZ - Lihtenštajn, majhna kneževina med Avstrijo in Švico, bo po nedeljskih parlamentarnih volitvah prvič v zgodovini dobil premierko. Potem ko je na volitvah največ, 38,3 odstotka glasov, osvojila stranka Domovinska unija (VU), bo na položaj 20. marca prisegla Brigitte Haas.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem mediju Truth Social objavil, da je ameriški državni kovnici prepovedal proizvodnjo bakrenih centov, saj da njihovo kovanje stane več, kot so vredni. Pooblastila za kovanje in tiskanje ima sicer kongres, vendar imajo tam večino Trumpovi republikanci, ki predsedniku ne ugovarjajo.
BRUSELJ - V EU je od danes v živilih dovoljena uporaba praška iz insektov, obdelanih z UV žarki. Natančneje, gre za prah iz celih ličink hrošča mokarja z latinskim imenom tenebrio molitor. Mokarji so načeloma že dovoljeni za uporabo v živilih, nova odobritev se nanaša na obdelavo z UV žarki.