Pregled - svet, 3. 2. (ponedeljek)
Ljubljana, 3. februarja - Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 3. februarja.
WASHINGTON/CIUDAD DE MEXICO/OTTAWA - Predsednik ZDA Donald Trump je po pogovoru z mehiško kolegico Claudio Sheinbaum potrdil, da bodo višje carine na uvoz iz Mehike začele veljati čez mesec dni, in ne v torek, kot je bilo prvotno načrtovano. Glede dodatnih ameriških carin na uvoz iz Kanade je povedal, da pogovori s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem še potekajo. Po Trumpovih besedah naj bi pogovori glede zvišanja carin v naslednjih 24 urah stekli tudi s Kitajsko.
BRUSELJ - Voditelji držav članic EU so se večinoma strinjali, da se mora Evropa v primeru uvedbe carin na uvoz iz unije, s katerimi je zagrozil predsednik ZDA Donald Trump, odzvati odločno s protiukrepi. Napovedi o zvišanju carin so nekoliko zasenčile srečanje, katerega glavna tema je bila prihodnost evropske obrambe. Več voditeljev se je ob prihodu strinjalo, da bi morale države članice EU nameniti več za obrambo, zlasti v luči spremenjenih geopolitičnih razmer.
BRUSELJ - Uvedba ameriških carin na uvoz iz Kanade in drugih zaveznic v Natu ne bo vplivala na kolektivno odvračanje v okviru zavezništva, je po srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem povedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Izrazil je prepričanje, da je tovrstna vprašanja možno razrešiti. Starmer pa je glede morebitne uvedbe ameriških carin na uvoz iz Združenega kraljestva dejal, da so odprti in močni trgovinski odnosi zelo pomembni.
WASHINGTON - Ameriški milijarder Elon Musk, zaveznik novega predsednika ZDA Donalda Trumpa in vodja novoustanovljenega urada za vladno učinkovitost (Doge), je prevzel nadzor nad plačilnim sistemom ministrstva za finance ZDA. Ministrstvo vsako leto izvede finančne transakcije v vrednosti več tisoč milijard dolarjev, med drugim tudi za plače vladnih uslužbencev. Trump je sicer dejal, da Musk odločitev ne more sprejemati samostojno in brez odobritve.
WASHINGTON - Elon Musk je napovedal zaprtje vladne Agencije za mednarodno pomoč (Usaid), ki po svetu financira številne humanitarne in druge projekte v vrednosti več deset milijard dolarjev na leto. Zaposlenim pri Usaidu so danes onemogočili prihod na delovna mesta. Vodenje agencije naj bi sicer po lastnih navedbah prevzel novi državni sekretar Marco Rubio. Napovedal je, da bo Usaid nadaljeval z delovanjem, vendar ga je treba temeljito prevetriti.
ŽENEVA - Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je zavrnil razloge ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izstop ZDA iz WHO in zagovarjal delo organizacije. Prav tako je Washington pozval k ponovnemu premisleku glede izstopa, ki ga je Trump z izvršnim ukazom uresničil januarja po prevzemu mandata. Tedros je zavrnil vse Trumpove obtožbe, od političnega vplivanja držav članic na WHO do neprimernega ravnanja med pandemijo covida-19.
KAIRO/WASHINGTON - Palestinsko gibanje Hamas je napovedalo, da je pripravljeno začeti pogajanja z Izraelom o drugi fazi prekinitve ognja na območju Gaze. V skladu z dogovorom bo prva faza, ki se je začela 19. januarja, trajala 42 dni. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem že prispel na obisk v ZDA, kjer naj bi se med drugim pogovarjal o načrtovani drugi fazi prekinitve ognja. Datum uradnih pogajanj med posredniki ter delegacijama Hamasa in Izraela še ni določen.
BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči obsežnih protestov študentov v Srbiji vodstvo beograjske univerze povabil na pogovore, da bi začeli dialog in našli rešitev za blokade fakultet. Študenti v Srbiji ob blokadah še vedno vztrajajo z zahtevo po razjasnitvi okoliščin smrtonosne novembrske nesreče v Novem Sadu, v protestu so se jim medtem pridružili odvetniki in številni drugi.
RIM - Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je bila zaradi ravnanja vlade ob aretaciji vodje libijske pravosodne policije Osame Almasrija Nadžima na italijanskih tleh in njegovi kasnejši izpustitvi deležna kritik, se je znova znašla v težavah. Domnevna žrtev Nadžima, ki je osumljen vojnih zločinov, je zoper Meloni vložila ovadbo, prav tako tudi zoper notranjega ministra Mattea Piantedosija in pravosodnega ministra Carla Nordia.
PARIZ - Francoski premier Francois Bayrou je uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je na podoben način kot njegov predhodnik Michel Barnier izsilil sprejem vladnega predloga proračuna, toda za razliko od decembra lani, ko je po glasovanju o nezaupnici zaradi proračuna padla Barnierjeva vlada, opozicija tokrat ni enotna v podpori nezaupnici.
BERLIN - Kandidat za kanclerja nemških konservativcev (CDU/CSU) na februarskih parlamentarnih volitvah Friedrich Merz se je na kongresu stranke CDU v Berlinu zavzel za politične spremembe v Nemčiji in zatrdil, da so pripravljeni voditi državo. Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) in levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) sta medtem ostali brez povabila na februarsko Münchensko varnostno konferenco.
BRUSELJ - V Belgiji je skoraj osem mesecev po volitvah prisegel novi premier, vodja flamske desne stranke N-VA Bart De Wever. Njegova stranka bo v novi desnosredinski vladi prevzela vodenje resorjev za obrambo, migracije in finance. Dogovor so voditelji štirih koalicijskih strank sklenili tik pred iztekom roka, ki jim ga je za razpis novih volitev postavil kralj Philippe.
VATIKAN - Nesprejemljivo je, da so otroci žrtve vojn, revščine in migracij, je papež Frančišek dejal na prvem svetovnem srečanju o otrokovih pravicah v Vatikanu. Na tem enodnevnem dogodku se je zvrstilo sedem razprav o pravicah otrok, med drugim o dostopu do izobraževanja in drugih virov, pravici do družine ter o zaščiti pred nasiljem.
MOSKVA - V eni od stanovanjskih stolpnic v severozahodnem delu Moskve je odjeknila eksplozija, v kateri sta bila ubita dva človeka, najmanj trije pa ranjeni. Eden od ubitih naj bi bil proruski separatist iz Donecka Armen Sarkisjan, ki so ga iskale ukrajinske oblasti. Ruski preiskovalni odbor je že začel preiskavo.
VOLGOGRAD/KIJEV - Rafinerijo nafte v ruski regiji Volgograd so ponoči že drugič v nekaj dneh napadli ukrajinski droni. Po napadu je v rafineriji izbruhnilo več požarov, ki pa so jih kmalu omejili. Po podatkih Moskve je sicer ruska vojska ponoči nad šestimi regijami skupno sestrelila 70 ukrajinskih dronov.
KIJEV - Ruske sile so od konca avgusta lani izvršile 79 usmrtitev vojnih ujetnikov v 24 ločenih incidentih, je sporočila misija ZN za spremljanje stanja človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU). Po podatkih misije ZN so ukrajinske sile medtem lani usmrtile enega ranjenega ruskega vojaka.
STOCKHOLM - Pri okvari podmorskega optičnega kabla v Baltskem morju med Švedsko in Latvijo ni šlo za sabotažo, je sporočilo švedsko tožilstvo. V luči tega je izpustilo bolgarsko ladjo, ki so jo pridržali kmalu po okvari kabla. Kot je sklenilo tožilstvo, je ladja škodo na kablu povzročila po nesreči.
ATENE - Grški otok Santorini in okoliške otoke so minulo noč stresli novi potresni sunki. Številni prebivalci so noč preživeli na prostem ali v avtomobilih, mnogi zapuščajo med turisti priljubljeni otok v Sredozemskem morju. Grški premier Kiriakos Micotakis je prebivalce pozval, naj ostanejo mirni.
LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Tečaji delnic na evropskih borzah so nazadovali zaradi zaskrbljenosti glede razmer v svetovnem gospodarstvu, predvsem v luči grozečih trgovinskih vojn. V torek naj bi namreč začele veljati dodatne ameriške carine na kitajski uvoz, lahko pa tudi na uvoz iz Kanade, čeprav pogajanja o tem še potekajo. Uveljavitev višjih carin na uvoz iz Mehike je bil po pogajanjih voditeljev obeh držav že prestavljen za mesec dni.
DUNAJ - Dobaviteljice nafte iz razširjene skupine Opec+, med njimi Savdska Arabija in Rusija, so potrdile načrt postopnega povečanja proizvodnje, ki bo steklo aprila. S tem so ostale zavezane časovnici krepitve proizvodnje, ki so jo sporočile na začetku decembra.