Za pesmi Iga Grudna nagrada na italijanskem literarnem natečaju

Catanzaro, 27. januarja - Dvojezična knjiga Sanje o svobodi, v kateri so objavljene pesmi slovenskega pesnika Iga Grudna, ki jih je napisal v času internacije v fašističnem taborišču Visco leta 1943, je prejela prvo nagrado v kategoriji proza na literarnem natečaju Na dnu - da ne bi pozabili holokavsta mesta Castrovillari na jugu Italije.

Omenjeni literarni natečaj sta že devetič pripravili kulturni društvi Mystica Calabria in Khoreia 2000 iz kalabrijskega mesta Castrovillari, in sicer ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.

Dvojezične Sanje o svobodi sta uredila slovenski zgodovinar Ivan Vogrič in italijanski publicist Ferruccio Tassin. Napisala sta tudi eseja o Igu Grudnu in taborišču Visco, v katerih prikažeta okolje, v katerem so pesmi nastajale, Grudnovo življenjsko izkušnjo, navajata intelektualce, ki so bili z njim zaprti v Viscu, ter dogodke v taborišču in razne trenutke iz življenja internirancev. V taborišče v furlanskem mestu Visco v bližini Palmanove so fašisti zapirali civiliste in vojake z območja tedanje Jugoslavije, predvsem Slovence in Hrvate.

Kot je Vogrič danes povedal za STA, so v Sanjah o svobodi zbrane Grudnove pesmi, ki so bile prvotno objavljene v zbirki V pregnanstvo. Ta je izšla leta 1945. V njej so objavljene Grudnove pesmi, ki jih je napisal ne samo v Viscu, ampak tudi v drugih taboriščih, kjer je bil zaprt. Te pesmi je začel pisati v Ljubljani, v Belgijski vojašnici, nadaljeval je v Viscu in Padovi in nazadnje v Egiptu, kjer je bil zbirni center za civiliste, je še pojasnil Vogrič.

Sanje o svobodi je leta 2023 izdala Goriška Mohorjeva družba. V italijanščino je Grudnove pesmi prevedla Martina Clerici.

Pesnik Igo Gruden Igo se je rodil 18. aprila 1893 v Nabrežini pri Trstu. Maturiral je leta 1912 na nemški goriški gimnaziji. Svoj prvi literarni prispevek, pesmico Zimski večer, je objavil leta 1907 v mladinskem listu Zvonček. Študiral je pravo na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Leta 1916 je bil težko ranjen na Soški fronti. Pesmi je objavljal v revijah Ljubljanski zvon, Dom in svet, Književni jug in drugih.

Leta 1919 je objavil prvo politično sporno Pesem iredentistov (v reviji Slovenski narod), naslednje leto pa je izdal dve pesniški zbirki, Narcis in Primorske pesmi. Leta 1921 je bil med obiskom v Nabrežini aretiran in za nekaj dni zaprt v sežanskem zaporu.

Leta 1922 je izdal otroško pesniško zbirko Miška osedlana. Deset let kasneje je prekinil sodelovanje z Ljubljanskim zvonom in se pridružil skupini, ki je ustanovila književno revijo Sodobnost. Ob okupaciji Jugoslavije se je pridružil Osvobodilni fronti.

Konec leta 1942 so ga aretirali in zaprli v ljubljansko Belgijsko vojašnico, nato internirali v taborišči Visco v Furlaniji in Chiesonuova v bližini Padove in naposled na otok Rab, kjer je dočakal kapitulacijo Italije in osvoboditev otoka. Leta 1944 se je skupaj z drugimi taboriščniki umaknil na otok Vis, od tam pa preko Apulije v begunska taborišča v Egipt. Naslednje leto se je preko Italije vrnil v Beograd, kjer je postal urednik v slovenskem uredništvu Radia Beograd, navaja spletna enciklopedija Wikipedija v slovenskem jeziku.

Po osvoboditvi Slovenije se je leta 1945 vrnil v Ljubljano in se zaposlil na takratnem ministrstvu za prosveto. Tega leta je izšla pesniška zbirka V pregnanstvo. Leta 1946 je njegova zbirka V pregnanstvo doživela ponatis, hkrati je izšla zbirka Pesnikovo srce. Leta 1947 je za pesniški zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo srce prejel Prešernovo nagrado. V svojem zadnjem življenjskem obdobju se je ukvarjal s prevajanjem, zlasti bolgarskega pesništva. Umrl je 29. novembra 1948 v Ljubljani.

mlj/tv
© STA, 2025