Zbornik V Rebulovem vetru poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici rojstva

V zborniku zbrani eseji devetih avtoric in avtorjev z obeh strani meje so spominskega, literarnozgodovinskega, teološkega in zgodovinskega značaja. Zbornik predstavlja življenje in delo Rebule, njegovo literarno ustvarjanje, raziskovanje antike in opravljanje profesorskega poklica. Eseje so prispevali Miroslav Košuta, Aleš Maver, Igor Grdina, Božo Rustja, Ignacija Fridl Jarc, Alenka Puhar, Marija Pirjevec, Barbara Zlobec in Milček Komelj.

Urednik zbornika Ivo Jevnikar je v spremni besedi zapisal, da so se založba Mladika in sodelujoči pisci z njim želeli pokloniti pisatelju in mislecu Rebuli ob stoletnici rojstva. Bil je nedvomno mislec in pisatelj evropskega formata, a tudi nadvse dragocen in zvest sodelavec tako revije Mladika kot same založbe, so navedli pri založbi Mladika.

Lani so se zvrstile številne pobude v spomin na Rebulo. Društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, so se odločile za niz prireditev s skupnim naslovom V Rebulovem vetru, ki namiguje na pisateljevo najpomembnejšo mojstrovino, na roman V Sibilinem vetru, a tudi na njegov duhovni nemir, in nakazuje, da je ta "veter" raznesel v različne smeri prvine njegove besedne umetnosti, narodnostne in teološke misli, zavezanosti demokratičnim vrednotam in ljubezni do antike, tako da živijo in se razvijajo dalje ter oplajajo zamejsko in vseslovensko družbo, s prevodi pa tudi širši prostor.

Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Trstu in sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Umrl je 23. oktobra 2018 v Topolšici.

Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.

Rebulovo pripovedno ustvarjanje kaže dva glavna razvojna cikla. Prvi sega od mladostnih proznih poskusov, črtic in novel, od prvega romana Devinski sholar (1954), zbirke novel Vinograd rimske cesarice (1956) in povesti Klic v Sredozemlje (1957) do romana Senčni ples (1960) in osrednje pisateljeve stvaritve V Sibilinem vetru (1968), ki je najvišji dosežek ne samo prvega proznega cikla, temveč Rebulovega opusa sploh, je objavljeno na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere redni član je bil Rebula od leta 2009.

Rebula se je svojem ustvarjanju ukvarjal predvsem s temi in vprašanji, kot sta življenje Slovencev kot narodne manjšine in nacionalna problematika, povezana z moralno, ob tem pa razmišljanja o globljih eksistencialnih vprašanjih posameznika in širše skupnosti. Dejaven je bil tudi v publicistiki ter prevajanju iz italijanske književnosti in politične esejistike.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 1995 Prešernovo nagrado za svoj literarni opus in leta 2005 kresnika. Leta 2012 je prejel italijansko državno odlikovanje veliki častnik viteškega reda za zasluge.