Pregled - svet do 12. ure

ALEP - Na severozahodu Sirije se nadaljuje ofenziva islamističnih borcev, ki so v dveh dneh spopadov s sirsko vojsko prevzeli nadzor nad nekaterimi kraji v provincah Alep in Idlib. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je število mrtvih preseglo 240, uporniki pa med drugim blokirajo prometnico med Alepom in Damaskom. Sirska vojska ob pomoči zaveznikov trenutno nadzoruje okoli dve tretjini od vojne uničene države. Severozahod je medtem še vedno pretežno pod nadzorom upornikov, med katerimi prednjači skupina Hajat Tahrir al Šam.

BEJRUT/GAZA - Dogovor o premirju med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah kljub določenim kršitvam še vedno drži. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo, v katerih je ponoči ubila najmanj 15 ljudi.

TBILISI - Gruzijska policija je v zgodnjih jutranjih urah nasilno razgnala protestnike, ki so se na ulice gruzijskih mest podali po tem, ko je premier Irakli Kobahidze v četrtek napovedal odložitev aktivnosti v zvezi s približevanjem države Evropski uniji na leto 2028. Več protestnikov in novinarjev so organi pregona pridržali.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nedavnem stopnjevanju ruske agresije, tudi z uporabo nove balistične rakete, vidi poskus ruskega predsednika Vladimirja Putina, da spodkoplje predvidena prizadevanja bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir. Potem ko je bila v četrtek ukrajinska energetska infrastruktura tarča obsežnih raketnih napadov, je Rusija nad Ukrajino spet izstrelila več kot 130 dronov. O dronih, ki so nad njeno ozemlje prileteli iz Ukrajine, poroča tudi Rusija.

LUXEMBOURG - Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju se je spet pospešila. Novembra je bila medletna inflacija po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat 2,3-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke več kot oktobra.

DUBLIN - Na Irskem potekajo parlamentarne volitve, po katerih se kot najverjetnejši scenarij izrisuje vrnitev vlade desnosredinskih Fine Gael in Fianna Fail. V prvi trojici skoraj izenačenih strank je še leva Sinn Fein, ki si želi prvič sodelovati v vladi. Karte bi lahko pošteno premešali neodvisni kandidati, ki se jim obeta visoka podpora.

DUNAJ - Iran je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) obvestil, da namerava zagnati 6000 novih centrifug za bogatenje urana, je sporočil jedrski nadzorni organ Združenih narodov. Teheran se je za to odločil po tem, ko je IAEA minuli teden sprejela resolucijo, v kateri islamski republiki očita slabo sodelovanje z njo. Ravno danes naj bi se sicer predstavniki Irana sestali z britanskimi, francoskimi in nemškimi sogovorniki ter z njimi razpravljali o jedrskem programu. Podrobnosti srečanja niso znane.

PJONGJANG - Ruski obrambni minister Andrej Belusov se mudi na obisku v Severni Koreji, kjer je dejal, da se prijateljske vezi med državama aktivno razvijajo na vseh področjih, vključno z vojaškim. Rusija in Severna Koreja, ki sta obe na udaru zahodnih sankcij, sta od začetka ruske invazije na Ukrajino poglobili politične, vojaške in kulturne vezi.

NEW YORK - Iz upravljalcev velikih družbenih omrežij prihajajo kritike avstralskega zakona, s katerim se mladim do 16. leta prepoveduje dostop do družbenih omrežij. Po njihovem mnenju je bil zakon, ki ga je parlament v Canberri potrdil v četrtek, sprejet v naglici in je poln neodgovorjenih vprašanj. Prepovedi nasprotujejo tudi pri Unicefu.

BEOGRAD - Srbija nima namena nikogar napasti, a se bo še naprej oboroževala, da bi odvrnila morebitno agresijo, je v četrtek dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić za srbsko televizijo Pink TV. Dodal je, da Hrvaške ne dojema kot sovražnice, a da srbska vojska mora biti močnejša od večjega dela sosed Srbije skupaj.

NOVI SAD - Sodišče je v četrtek odpravilo pripor za pet aktivistov, ki so jih pridržali zaradi domnevnega nasilništva na velikem protestu po nesreči na novosadski železniški postaji. Aktivisti in opozicija so njihovo izpustitev na prostost zahtevali tudi z blokadami stavbe novosadskega sodišča in državnega tožilstva.

STOCKHOLM/HELSINKI - Podmorska telekomunikacijska kabla v Baltskem morju, ki sta bila sredi novembra poškodovana, sta popravljena, sta sporočila finski in švedski operater. Peking je medtem izrazil pripravljenost sodelovati pri preiskavi incidenta, saj so preiskovalci osredotočeni na kitajsko ladjo, ki je plula v bližini kablov v času, ko sta bila poškodovana.