V ospredju poročil o napredku držav Zahodnega Balkana na poti v EU pomen vladavine prava
Bruselj, 30. oktobra - Evropska komisija v danes objavljenih širitvenih poročilih pri zahodnobalkanskih državah poudarja predvsem pomen napredka na področju vladavine prava, pa tudi usklajenosti z zunanjo politiko EU. Črno goro in Albanijo pa je pripravljena podpreti pri cilju, da pristopna pogajanja zaključita do konca leta 2026 oziroma 2027.
Belgija.
Sedež Evropske komisije.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA
Bruselj v širitvenem poročilu o Črni gori ugotavlja, da je oktobra 2023 oblikovana črnogorska vlada močno pospešila priprave na pridružitev uniji. Junija letos so tako pristopna pogajanja te države z unijo prešla v sklepno fazo, ki vključuje začasno zapiranje dodatnih pogajalskih poglavij.
"Črnogorska vlada je nakazala, da želi pristopna pogajanja končati do konca leta 2026. Komisija je pripravljena podpreti ta ambiciozen cilj," piše v poročilu.
Podgorica si mora tako še bolj prizadevati za razrešitev odprtih vprašanj. Na področju vladavine prava se mora še naprej osredotočati na svobodo izražanja in svobodo medijev, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi pospešiti reforme sodstva. Prav tako mora nadaljevati sprejemanje reform na področjih, ki jih obsegajo drugi sklopi pogajalskih poglavij.
Albanija je prvi sklop, vezan na vladavino prava, odprla ta mesec, s čimer je šele začela vsebinska pogajanja. Če se bo pozitivni trend nadaljeval, je komisija pripravljena podpreti tudi začetek pogajanj o šestem sklopu poglavij, ki obsega zunanje odnose, do konca leta, piše v širitvenem svežnju.
Bruselj je obenem pripravljen podpreti cilj albanskih oblasti, da bi pogajanja zaključili do konca leta 2027. "Zato morajo oblasti še pospešiti sprejemanje reform, vezanih na vstop v EU, predvsem na področju vladavine prava," so zapisali na komisiji.
Pomen implementacije reform na področjih vladavine prava, pravosodja in boja proti korupciji je Evropska komisija izpostavila tudi pri Severni Makedoniji, ki še čaka na začetek vsebinske faze pogajanj. Pred tem mora v svojo ustavo vpisati bolgarsko manjšino, kot se je zavezala, so spomnili v Bruslju.
Od napredka na področjih vladavine prava in normalizacije odnosov s Kosovom pa bo medtem po navedbah komisije odvisen tempo približevanja Srbije, ki je odprla 22 od 35 pogajalskih poglavij. Dve od teh sta začasno zaprti.
Od Beograda tako v Bruslju pričakujejo pospešitev implementacije reform na vseh področjih, predvsem področju vladavine prava, in uresničitev zavez iz dogovora o normalizaciji odnosov s Prištino.
Poleg tega mora Srbija prednostno izboljšati usklajenost svoje zunanje politike z evropsko, tudi na področju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.
K izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino je komisija pozvala tudi kosovske oblasti. Poleg tega morajo povečati napore za okrepitev vladavine prava in javne uprave ter zaščito svobode izražanja. Kosovo je sicer edina zahodnobalkanska država brez statusa kandidatke.
BiH je ta status prejela decembra 2022, marca letos pa so voditelji držav članic prižgali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s to državo. Vendar pa pogajanja še niso stekla.
Na komisiji so pojasnili, da pripravljajo podlago za pogajanja z BiH. To naj bi Svet EU potrdil, ko bo sprejela vse ukrepe, določene s strani komisije. Med drugim mora sprejeti še zakonodajo o sodiščih, visokem sodnem in tožilskem svetu ter nadzoru meja.
Današnji sveženj širitvenih poročil, ki vključuje še Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Turčijo, je zadnji v iztekajočem se mandatu Evropske komisije. Nad pripravo naslednjega bo v primeru potrditve v Evropskem parlamentu bdela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki jo je predsednica komisije Ursula von der Leyen predlagala za bodočo evropsko komisarko za širitev.