Izrezovanje buč Slovenci poznali, ampak sredi decembra
Murska Sobota, 30. oktobra - Noč čarovnic ni del slovenskega izročila, ampak je prevzeta iz ZDA, je za STA povedala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Pri tem je pojasnila, da izhaja iz keltske tradicije. So pa po njenih besedah v Prlekiji in Slovenskih goricah v minulih obdobjih izrezovali buče in jih z gorečo svečo v notranjosti postavili na vhod hiše na god sv. Lucije, 13. decembra. Po pripovedovanju starejših so s tem želeli pomagati svetlobi, da bi v dolgih in temnih zimskih dneh vztrajala.
Črešnjevci.
Buče za noč čarovnic.
Foto: Vida Toš/STA
Arhiv STA
Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA
Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA
Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA
Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA
Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA
Z običajem, podobnim današnji noči čarovnic, so v v keltski tradiciji konec oktobra zaznamovali prehod v temni del leta, ko naj bi se po keltskem verovanju živi srečevali s pokojnimi, je povedala Pšajd.