Izrezovanje buč Slovenci poznali, ampak sredi decembra

piše Vida Toš

Murska Sobota, 30. oktobra - Noč čarovnic ni del slovenskega izročila, ampak je prevzeta iz ZDA, je za STA povedala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Pri tem je pojasnila, da izhaja iz keltske tradicije. So pa po njenih besedah v delu slovenskega območja izrezovali buče in postavljali sveče vanje na god sv. Lucije, 13. decembra.

Črešnjevci. Buče za noč čarovnic. Foto: Vida Toš/STA Arhiv STA

Črešnjevci.
Buče za noč čarovnic.
Foto: Vida Toš/STA
Arhiv STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar. Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra. Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar. Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra. Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar. Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra. Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar. Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra. Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar. Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra. Foto: Vida Toš/STA

Črešnjevci, Kmetija Jančar.
Noč čarovnic je v Sloveniji, kot je opisala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pogosto povezana ne le z izrezovanjem buč, ampak vse pogosteje tudi s kostumiranjem in okraševanjem domov. Kmetija Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče, je to opazila in izkoristila nezapolnjeno tržno nišo. Zdaj pridelujejo buče s posebno tehnologijo, da so lepe še konec oktobra.
Foto: Vida Toš/STA

Celotna novica je dostopna le naročnikom.
Novica vsebuje 3.212 znakov (brez presledkov) oziroma 604 besede.

Novico lahko kupite. Cena: 1 žeton; na računu: 0 žetonov

vit/pse
© STA, 2024