Poslanci sprejeli poročilo Varuha človekovih pravic za lani
Ljubljana, 23. oktobra - DZ je danes z 62 glasovi za in nobenim proti potrdil letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo državnega preventivnega mehanizma za lani. Niso pa sprejeli dopolnila SDS, po katerem bi denimo vlada pripravila zakonodajne spremembe, ki bi naslovile romsko problematiko. Za dopolnilo je glasovalo 29 poslancev, proti pa 50.
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Državni svetnik Branko Tomažič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanka SD Meira Hot.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanka SD Meira Hot.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanec Svobode Miroslav Gregorič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanec Levice Milan Jakopovič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Podpredsednica DZ Nataša Sukič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanka SD Meira Hot.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanki Svobode Sandra Gazinkovski in Andreja Kert.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri so med drugim ponovno odločali o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS.
Poslanec Levice Milan Jakopovič.
Foto: Bor Slana/STA
Varuh človekovih pravic je lani skupno obravnaval 6225 zadev, kar je 250 več kot leto prej. Organi najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja, saj je bilo takšnih primerov lani kar 65. Nadalje neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice invalidov. Sledijo kršitve pravic do socialne varnosti in do zdravstvenega varstva ter načela, da je Slovenija pravna in socialna država.
Varuh je kršitve oziroma nepravilnosti v 55 primerih zaznal na delovnem področju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Upravne enote so povzročile kršitve v 23 primerih, ministrstvo za zdravje v 18 primerih, občine v 15, ministrstvo za notranje zadeve v 14, centri za socialno delo v desetih, vlada pa v devetih. Podali so 86 novih priporočil.
Iz poročila državnega preventivnega mehanizma za leto 2023 medtem izhaja, da so lani obiskali 87 krajev odvzema prostosti, največ varstveno-delovnih centrov, policijskih postaj in domov za starejše. Podali pa so kar 578 priporočil.
Poslanci so razpravo o poročilu opravili v torek. Vlada je zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili in 24 priporočil iz prejšnjih let.
V odzivnem poročilu na poročilo Varuha za lani, katerega pripravo je koordiniralo ministrstvo za pravosodje, je vlada zagotovila, da si bo več kot 40 delno uresničenih ali neuresničenih priporočil prizadevala uresničiti v prihodnje, je povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan pa je glede zavrnitve dveh novih priporočil varuhu Petru Svetini predlagal sestanek, da bi skupaj našli ustrezno rešitev.
Posebej zaskrbljujoče je, da se večina zavrnjenih priporočil nanaša na delovanje socialne države in ranljive skupine, je v torek na seji DZ dejal varuh Svetina. Nedopustno se mu zdi, da se številna priporočila ponavljajo, a ministrstva ostajajo neaktivna glede njihovega uresničevanja. Tak primer je priporočilo, naj vlada zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal v večnadstropnih zgradbah.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi zagotovili, da stremijo k temu, da bi bili vsem zagotovljeni enaki pogoji in pravice. V SD so opozorili na pomen duševnega zdravja. V Levici pa so še zlasti izpostavili nezadovoljivo stanje na področju invalidov.
V SDS so se med drugim osredotočili na nerešena vprašanja, ki se nanašajo na Rome. V NSi pa so kot zaskrbljujoče ocenili Svetinove besede, da so številna priporočila že več let neuresničena.
DZ pa ni sprejel vloženega dopolnila SDS k priporočilu k poročilu Varuha, ki ga je pripravila komisija DZ za peticije kot matično delovno telo in po katerem naj DZ priporoči vsem institucijam in funkcionarjem upoštevanje priporočil Varuha. V skladu z dopolnilom bi vlada denimo pripravila zakonodajne spremembe, ki bodo naslovile romsko problematiko zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in šolanje.
Poleg tega bi DZ priporočil Varuhu pripravo dveh posebnih poročil, in sicer v zvezi s problematiko domnevno ukradenih otrok in gradnjo kanala C0 v Ljubljani, kjer so bile po oceni SDS kršene temeljne človekove pravice.