Kamala Harris - potencialna prva predsednica ZDA napoveduje menjavo generacij

pripravil Luka Krek

Washington, 25. oktobra - 60-letna odvetnica Kamala Harris je po zmagi demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah leta 2020 postala prva podpredsednica ZDA, po Bidnovem odstopu od vnovične kandidature pa bi lahko postala tudi prva predsednica v zgodovini države. V tekmi proti republikancu Donaldu Trumpu je napovedala menjavo generacij in boj za demokracijo.

ZDA, Washington. Podpredsednica ZDA Kamala Harris. Foto: dpa/STA Arhiv dpa/STA

ZDA, Washington.
Podpredsednica ZDA Kamala Harris.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Kamala Devi Harris se je 20. oktobra 1964 v Kaliforniji rodila materi indijskega rodu in očetu jamajških korenin. Njena mati Shyamala Gopalan je bila znanstvenica, oče Donald J. Harris pa profesor ekonomije na univerzi Stanford.

Po študiju prava je začela kariero kot tožilka, leta 2003 je bila izvoljena za okrožno tožilko San Francisca. Na tem položaju je ostala do leta 2011, ko je prevzela položaj pravosodne ministrice Kalifornije. Od leta 2014 je poročena z odvetnikom Dougom Emhoffom, s katerim nimata otrok.

Harris je leta 2016 postala ena prvih temnopoltih senatork v ZDA. Kot senatorka je med drugim podpirala reformo zdravstva, postopno legalizacijo konoplje, pot do državljanstva za nezakonite priseljence, prepoved polavtomatskega orožja in višje davke za bogate.

Ko se je leta 2019 odločila za kandidaturo na predsedniških volitvah, je uvodoma veljala za kandidatko z možnostmi za uspeh, a je iz tekme kmalu izstopila. Trenutni predsednik ZDA Joe Biden jo je nato imenoval za podpredsedniško kandidatko in novembra 2020 tudi zmagal na volitvah.

Harris je bila šele tretja podpredsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA in obenem prva temnopolta.

Kot podpredsednica se sicer sprva ni najbolje znašla - Biden ji je poveril težko nalogo ukvarjanja z migracijami, iz njenega urada je bilo slišati tudi očitke o nezadovoljstvu med zaposlenimi. V javnosti se ni veliko pojavljala, kadar se je, pa odzivi niso bili najbolj pozitivni.

Kot podpredsednica ZDA je opravljala tudi vlogo predsednice ameriškega senata in zlasti v prvih dveh letih Bidnovega mandata je odigrala ključno vlogo, ko je z odločilnim glasom pripomogla k sprejetju več zakonov.

Harris se je kot podpredsednica soočala z razmeroma nizko javno podporo, med zvezde politične scene v ZDA pa se je resnično izstrelila šele letos poleti, ko je Biden julija sporočil, da odstopa od kampanje za vnovično izvolitev, in ob tem izrazil podporo svoji podpredsednici.

Demokrati so ob številnih očitkih republikanske strani o Bidnovi starosti in vse bolj vidnem pešanju njegovih kognitivnih sposobnosti tudi sami morali priznati, da je prišel čas, ko se mora 81-letni predsednik umakniti.

Ankete so vztrajno kazale, da si polovica ameriških volivcev ne želi ponovitve dvoboja med Trumpom in Bidnom iz leta 2020, ampak želijo nekoga novega. Ponudila se jim je Harris, ki je približno 20 let mlajša od trenutnega predsednika in od republikanskega protikandidata.

Demokrati so njeno kandidaturo po Bidnovem pozivu odločno podprli, poleg volivcev so ji podporo javno izkazali številni vidni demokrati, vključno z vplivnima zakonskima paroma Clinton in Obama, pa tudi več republikanskih politikov ter zvezdnikov, med njimi Taylor Swift.

Narasla ji je tudi podpora v javnosti. V prvih 24 urah po potrditvi njene kandidature je njena kampanja skupno zbrala 81 milijonov dolarjev od majhnih donatorjev, kar je največ v enem dnevu med vsemi predsedniškimi kandidati v zgodovini ZDA.

Harris je na demokratski konvenciji z odločnim govorom sprejela nominacijo stranke. Za svojega podpredsedniškega kandidata je izbrala guvernerja Minnesote Tima Walza, ki uživa relativno visoko podporo v javnosti.

Po začetnem izbruhu se je sicer navdušenje nad Harris nekoliko poleglo, potem ko se nekaj časa ni pojavljala v osrednjih medijih in ni jasno opredelila svojih političnih stališč. V zadnjem mesecu pred volitvami so se njeni medijski nastopi okrepili, v nasprotju z začetkom kampanje pa je nedavno poudarila tudi, da kot predsednica ne bo zgolj nadaljevala Bidnove politike.

Harris obljublja, da bo zagovarjala temeljne vrednote in demokracijo ter se borila za ljudi, kot je to uspešno počela že v vlogi tožilke. Njena zgodovina na tem položaju po oceni časnika New York Times hkrati ponazarja njene največje prednosti in slabosti.

Kot tožilka in kot senatorka se je namreč izkazala za ostro in neizprosno zasliševalko, kar ji je koristilo tudi v času predvolilnega boja proti Trumpu, ki ga je ostro kritizirala. Več težav pa je imela pri predstavljanju svoje vizije - politiki, ki se uveljavijo kot guvernerji ali člani kongresa, namreč takšna sporočila izpopolnjujejo več let.

Harris je morala ob tem doslej le redko prepričevati volivce, ki niso bili že vnaprej prepričani. O rezultatu predsedniških volitev bodo namreč odločile t. i. nihajoče zvezne države, kjer se demokrati in republikanci izmenjujejo v vodstvu, Harris pa prihaja iz Kalifornije, kjer tradicionalno močno prevladujejo demokrati.

Harris glede na zadnje ankete, ki jih je strnila ameriška spletna stran FiveThirtyEight, z 49-odstotno podporo ostaja v rahli prednosti pred Trumpom, ki ima podporo približno 46 odstotkov volivcev. Napoveduje se tesen boj do konca.

lkr/sk
© STA, 2024