Tedenski pregled - Slovenija od 18. do 24. 10.

PETEK, 18. oktobra

LJUBLJANA - Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo osnutek interventnega zakona glede Termoelektratne Šoštanj. Z njim naj bi do zagotovitve nadomestnega vira ogrevanja uredili ogrevanje za prebivalstvo v Šaleški dolini s spremembo režima obratovanja Teša. Režim je predviden do konca leta 2029, načrtovano je za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

BRUSELJ - Obrambni minister Borut Sajovic je na svojem prvem zasedanju ministrov za obrambo zveze Nato izpostavil pomen razprav o Natovih mednarodnih misijah in operacijah, zlasti misiji Kfor na Kosovu. Ob tem je poudaril potrebo po bolj usklajenem in celovitem pristopu do regije Zahodnega Balkana.

LJUBLJANA - Notranji minister Boštjan Poklukar je na obisku gostil luksemburškega kolega Leona Glodena. Pogovarjala sta se zlasti o migracijah in se strinjala, da bi bilo treba določene postopke glede evropskega pakta o migracijah pohitriti. Poklukar je tudi dejal, da še ni jasno, ali bo Slovenija podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko.

BRUSELJ - Na pobudo evropskega poslanca Matjaža Nemca (S&D/SD) je 30 evroposlancev, med njimi tudi Irena Joveva (Renew/Svoboda), v vprašanju Evropski komisiji v četrtek zahtevalo prepoved trgovanja z nezakonitimi izraelskimi naselbinami. Opozorili so, da EU s trgovanjem ne podpira le obstoja teh naselbin, temveč tudi krši svoje mednarodnopravne obveznosti.

LJUBLJANA - Vlada in predstavniki avtomobilske industrije so razpravljali o izzivih panoge. Ugotovili so, da je sektor v razmeroma dobri kondiciji, in se dogovorili za ukrepe, ki mu bodo pomagali prebroditi morebitno krizo in doseči potreben inovacijski preboj. Kot je povedal koordinator projekta slovenske avtomobilske industrije Iztok Seljak, so se s premierjem Robertom Golobom in ministrsko ekipo dogovorili, da bodo pripravili projekt, s katerim bodo podvojili dogovorjena sredstva v višini 200 milijonov evrov.

LJUBLJANA - Po pregledu dokumentacije glede širitve mariborskega onkološkega oddelka so na ministrstvu za zdravje ugotovili, da postopki niso potekali optimalno. Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek je zato ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel ponudil odstop, ministrica pa ga je sprejela. Vlada ga je v četrtek razrešila ter za v. d. direktorja s 26. oktobrom imenovala Ivana Osrečkega. Funkcijo bo opravljal do imenovanja novega direktorja, vendar za največ šest mesecev.

LJUBLJANA - Poslanec Anže Logar je potrdil, da je poslal izstopno izjavo iz poslanske skupine SDS, potem ko je izstopil iz stranke. Ob tem je napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta in ustanovitev nove poslanske skupine. Pridružujeta se mu tudi bivša poslanca SDS Eva Irgl in Dejan Kaloh, ki je odhod iz SDS potrdil 19. oktobra. Poleg Logarja se za nastop na naslednjih volitvah v DZ pripravljata tudi predsednik DS Marko Lotrič in nekdanji politik Karl Erjavec, ki zbirata podpise za ustanovitev strank. Anketa Dela je pokazala, da bi med njimi vprašani največ glasov (29,9 odstotka) namenili Logarju, najmanj pa Erjavcu.

LJUBLJANA - Slovenija bo Bosni in Hercegovini po nedavnih poplavah in zemeljskih plazovih zagotovila dodatno humanitarno pomoč. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo v sodelovanju s Slovensko karitas namenilo za 100.000 evrov humanitarne pomoči za naslednji mesec, s čimer naj bi zagotovili hrano in higienske potrebščine za okoli tisoč ljudi.

SOBOTA, 19. oktobra

ŠKOFJA LOKA - Kongres NSi je dosedanjemu predsedniku Mateju Toninu kot edinemu kandidatu za položaj podelil še en dvoletni mandat na čelu stranke. V govoru je Tonin pozval k prenovi desne sredine. Pozdravil je "vse nove projekte na desni sredini" ter jih povabil, da energijo usmerijo v povezavo razdrobljenih sil, saj da Slovenija potrebuje desnosredinsko vlado, ki bo "manj tvitala in bolj pomirjala". Prvak SDS Janez Janša mu je odgovoril, da morda dela račun brez krčmarja in da se boji, da je NSi "nepovratno zamočila" s podporo vladi Roberta Goloba.

LJUBLJANA - Uradno so začeli gradbena dela za nadgradnjo ljubljanske železniške postaje. Kot je poudaril premier Robert Golob, pomen projekta presega meje Slovenije, saj je območje del omrežja, kjer se stikajo najpomembnejši evropski železniški koridorji. Slovenija je zanj pridobila več kot 180 milijonov evrov evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Pristojna ministrica Alenka Bratušek je napovedala, da bo čez manj kot dve leti zgrajeno osrednje multimodalno vozlišče in najsodobnejše postajno poslopje za obratovanje približno 450 vlakov dnevno.

RIM - Italijanski parlament je v četrtek sprejel zakon o ustanovitvi muzeja spomina na fojbe. Muzej bo v Rimu, njegov namen pa je glede na besedilo zakona ohranjati in obnavljati spomin na žrtve fojb, na eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter na zgodovinsko dogajanje ob italijanski vzhodni meji.

MURSKA SOBOTA, 20. oktobra - V rojstni Murski Soboti v 94. letu starosti umrla zadnja prekmurska Judinja, ki je preživela holokavst, Erika Fürst. Leta 2012 je prejela zlati redi za zasluge za izjemen osebni prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu iz avtentične perspektive preživelega.

NEDELJA, 20. oktobra

SKOPJE - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je začel dvodnevni obisk pri slovenski skupnosti v Severni Makedoniji. Med drugim se je udeležil proslave ob 30. obletnici Slovenskega združenja France Prešeren Skopje in društvu podelil priznanje za prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in identitete.

LJUBLJANA - Potekal je osrednji del 28. ljubljanskega maratona. Pri ženskah je na 42-kilometrski razdalji z novim rekordom proge 2:20:17 zmagala Kenijka Joyce Chepkemoi Tele, v moški konkurenci je slavil Etiopijec Tamire Getaneh Molla s časom 2:06:29. Med Slovenci je z osmim mestom državni naslov osvojil Primož Kobe in s časom 2:18:21 za eno sekundo popravil dosedanji najboljši slovenski dosežek na ljubljanskih maratonih. Za največji športno-rekreativni dogodek v državi se je v dveh dneh skupaj zbralo 21.172 tekačev.

NOVA GORICA - V Novi Gorici so uspešno onesposobili 104 kilograme težko neeksplodirano angleško letalsko bombo iz 2. svetovne vojne, ki so jo delavci našli na gradbišču novogoriške železniške postaje. Akcija je zaradi težav pri izvleku vžigalnika trajala nekoliko dlje, a se je dobro iztekla. Pred začetkom deaktivacije bombe so evakuirali okoliške prebivalce.

PONEDELJEK, 21. oktobra

LJUBLJANA - SDS je presenetljivo predlagala preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke Jek 2, temu pa so se nato pridružile še ostale parlamentarne stranke, ki so referendum sprva podpirale. Do poteze je prišlo po objavi posnetka spornega neformalnega dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o Jek 2, ki so ga objavili v oddaji Tarča na TV Slovenija. V torek so nato vodje poslanskih skupin Svoboda, SDS, SD, NSi in poslanca narodnih skupnosti v DZ vložili predlog odloka za razveljavitev razpisa referenduma, ki je bil napovedan za 24. november. Premier Robert Golob je odločitev za umik referendumske pobude označil za pravilno, obenem pa opozoril, da so za izvedbo referenduma pritiskali predvsem v SDS. Po njegovih besedah končna odločitev o Jeku 2 ne bo sprejeta pred letom 2027 ali 2028. Slovenija je sicer po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča sposobna finančno izpeljati projekt Jek 2. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom, je dejal.

LJUBLJANA - Predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026, ki sta v obravnavi v DZ, po oceni fiskalnega sveta ponovno predvidevata nerealno visoko porabo. S tem se odpira prostor za neracionalno trošenje še naprej, opozarja to neodvisno posvetovalno telo vlade. Že sprejeti ukrepi na prihodkovni strani, ki vključujejo zlasti povečano davčno obremenitev, po oceni fiskalnega sveta ne bodo zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatkov.

LJUBLJANA - Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2023 dosegla 22,1 milijarde evrov, kar je 9,1 odstotka več kot leto prej. Največ so k rasti po ugotovitvah Banke Slovenije prispevali zadržani dobički, medtem ko so se pritoki lastniškega kapitala v primerjavi s predhodnim letom prepolovili, saj lani večjih prevzemov družb ni bilo.

LJUBLJANA - Premier Robert Golob je obiskal Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer zdravijo skupino otrok iz Gaze. Opozoril je, da se morija v Gazi nadaljuje z nezmanjšano brutalnostjo. Na globino tragedije v Gazi je opozoril tudi Danilo Türk, nekdanji predsednik republike in ustanovitelj fundacije, ki sodeluje pri projektu rehabilitacije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila žejo, da bi lahko na rehabilitacijo v Slovenijo pripeljali še več otrok.

DORNAVA - Zavodi, centri za socialno delo in razvojne ambulante bodo novembra začeli izvajati projekt dodatne podpore družinam z otroki s posebnimi potrebami na njihovem domu, je napovedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Cilj je zagotoviti podporo celotnim družinam. V okviru projekta so ali bodo za izvajanje pomoči na domu zaposlili strokovne varuhe. Teh bo po državi 20 in bodo v sodelovanju s socialnimi delavci, razvojno ambulanto in drugimi strokovnjaki pripravljali individualne načrte pomoči za družine.

LJUBLJANA - DZ je potrdil poslanski mandat Alešu Lipičniku, ki je nasledil Boruta Sajovica iz Svobode, ki je nedavno postal minister za obrambo.

LJUBLJANA - Letošnja zlata gazela je podjetje Hyla, ki izdeluje visokokakovostne vodne sesalnike, ki sesajo in hkrati čistijo zrak. Naziv srebrne gazele je pripadlo Trgogradu, bronaste pa Caretronicu. Izbor tradicionalno pripravlja družba Dnevnik.

LJUBLJANA - Okrožno sodišče je libanonskega znanstvenika Michela Stephana spoznalo za krivega napeljevanja k umoru Iračana in mu prisodilo 16 let zapora. Stephan, ki je bil zaradi napeljevanja k umoru enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, je tako enotno obsojen na 23 let in osem mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.

TOREK, 22. oktobra

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Govorila sta o zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa, po Golobovih besedah največ o Bližnjem vzhodu, pa tudi o podpori Ukrajini ob ruski invaziji. Na dnevnem redu je bilo tudi dvostransko sodelovanje na področju jedrske energije, visoke tehnologije in raziskovanja vesolja. Po srečanju je Golob dejal, da svoj prvi obisk Bele hiše razume kot izraz spoštovanja, zaupanja in prijateljstva med državama.

LJUBLJANA - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na humanitarnem forumu poudarila pomen miru za dobrobit otrok v Ukrajini, Palestini in drugod. Kot je dejala, bi globalna skupnost lahko z le delom sredstev, ki jih namenja orožju, odpravila lakoto v svetu. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je na panelu na forumu ob zaključku 12. Slovenskih razvojnih dni poudarila, da bi bil svet popoln, če bi vsaka članica ZN spoštovala ustanovno listino ZN. O konfliktih in drugih globalnih izzivih sta na panelu govorila tudi vidna predstavnika agencij ZN za palestinske begunce in prehrano.

WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad se je pridružil ostalim ustanovam, ki so znižale napoved letošnje rasti slovenskega BDP. Če je do zdaj pričakoval dvoodstotno gospodarsko rast, po novem napoveduje 1,5-odstotno. Za leto 2025 je napoved popravil z 2,5 na 2,6 odstotka. Za letos je povprečno stopnjo inflacije z 2,7 znižal na 2,0 odstotka, prihodnje leto naj bi se povzpela na 2,7 odstotka.

LJUBLJANA - Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor. Podpis je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Bistveni del kolektivne pogodbe so dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, tako kot tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah. Sindikati so s podpisom zadovoljni, so pa podpisali tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.

LJUBLJANA - Poslanci SDS so sporočili, da ne bodo več sodelovali na kolegijih predsednice DZ, ker da ne želijo prispevati k legitimnosti zlorabe funkcije in kršitvam postopkov ter poslovnika DZ. Če predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ne bo spremenila svojega ravnanja, napovedujejo tudi predlog za njeno razrešitev.

PORTOROŽ - S podelitvijo nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo kostumografinji Zvonki Makuc se je začel 27. festival slovenskega filma. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je v nagovoru ocenila, da se je zgodil zgodovinski premik za slovenski film, saj bo njegov proračun za prihodnje leto 15 milijonov evrov.

LJUBLJANA - Dobitnici nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico sta pisateljica Majda Koren in ilustratorka Ana Maraž za slikanico Protideževna juha. Slikanica je lani izšla pri KUD Sodobnost. Posebno priznanje je komisija namenila slikanici Pasje poletje avtorice Gaje Kos in ilustratorke Ane Zavadlav, ki je lani izšla pri založbi Miš.

SREDA, 23. oktobra

LJUBLJANA - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v DZ poslala predlog za imenovanje nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije. Izmed vseh prijavljenih je po njeno oceni izkazal največ potrebnih izkušenj. Vladno koalicijo pa je predlog presenetil, saj so se uskladili o podpori kandidatki Saši Jazbec. Podpora Ropu, ki za imenovanje potrebuje absolutno večino na glasovanju v DZ, je tako vprašljiva.

BRUSELJ - Kandidatka za evropsko komisarko za širitev Marta Kos je v odgovorih na pisna vprašanja evroposlancev kot osrednjo nalogo svojega mandata navedla razreševanje blokad v širitvenem procesu, saj so ga dvostranska vprašanja že večkrat upočasnila. Za cilj si je zadala, da bi bilo v petletnem mandatu čim več kandidatk pripravljenih na vstop v EU.

BRUSELJ - Slovenija je prejela izplačilo tretjega zahtevka za plačilo sredstev evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 257,7 milijona evrov. Skupaj z njim je iz mehanizma prejela 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja 41 odstotkov sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026.

LJUBLJANA - Poslanci so brez glasu proti potrdili novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Ta poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Projektno podjetje 2TDK bo skladno z novelo pridobil status investitorja še za vzporedni tir. Novela določa še, da se po začetku obratovanja vzporednega tira večji del obstoječe proge med Divačo in Koprom preuredi v kolesarsko povezavo.

LJUBLJANA - DZ je potrdil sveženj treh zakonskih predlogov, potrebnih za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (Esa). S tem je izpolnjen zadnji pogoj, da Slovenija predvidoma 1. januarja 2025 postane polnopravna članica agencije.

LJUBLJANA - DZ je potrdil poročilo Varuha človekovih pravic za lani. Vlada je sicer zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili in 24 priporočil iz prejšnjih let. Varuh Peter Svetina je kot posebej zaskrbljujoče označil, da se večina zavrnjenih priporočil nanaša na delovanje socialne države in ranljive skupine. Nedopustno se mu zdi, da se številna priporočila ponavljajo, a ministrstva ostajajo neaktivna glede njihovega uresničevanja. DZ ni sprejel dopolnila SDS, po katerem bi vlada pripravila zakonodajne spremembe, ki bi naslovile romsko problematiko.

LJUBLJANA - DZ je po vetu državnega sveta znova podprl predlagano spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero se bo praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Predlog so podprli poslanci koalicije, v SDS in NSi so bili proti.

LJUBLJANA - DZ je podprl dopolnitev zakona o poslancih, po kateri bo funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v samoupravnih narodnih skupnostih na občinski in krovni ravni. Za so glasovali poslanci Svobode in SDS, proti v Levici in NSi, v SD so bili vzdržani.

LJUBLJANA - Predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak je članom sveta zavoda povedala, da je zavod v prvih devetih mesecih letos posloval bolje od načrta. Primanjkljaj bo konec leta v višini približno 2,5 milijona evrov, v upravi pa si prizadevajo, da bi bil nižji. Uprava ima po njenih navedbah precejšnje težave pri pripravi finančnega načrta za prihodnje leto, zato so se odločili za zvišanje trženjskih prihodkov v vseh enotah.

ČETRTEK, 24. oktobra

LJUBLJANA - DZ je sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v okviru 1,4 milijarde evrov vredne reforme plačnega sistema. Ta prinaša novo plačno lestvico s triodstotno razliko med plačnimi razredi namesto sedanje štiriodstotne, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, nižje od minimalne, zakon določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo ter spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Zvišanja plač bodo postopna, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Za uveljavitev novega plačnega zakona so sicer potrebni še nekateri drugi dokumenti. Podpis v torek parafirane kolektivne pogodbe za javni sektor je predviden novembra. Do takrat nameravajo uskladiti še splošni dogovor, potekajo pa tudi zaključni dogovori glede kolektivnih pogodb dejavnosti.

LJUBLJANA - DZ je z odlokom preklical posvetovalni referendum o novem bloku nuklearke v Krškem. Postopki glede Jeka 2 po besedah državnega sekretarja za jedrski program Danijela Levičarja na projektni ravni sicer tečejo naprej in jih preklic referenduma ne bi smel oteževati. Okoljsko ministrstvo pa je objavilo izsledke analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko. Upoštevajoč le investicijske izdatke je najcenejši jedrski scenarij, ob vključitvi stroškov delovanja in vzdrževanja pa scenarij brez jedrske energije po letu 2043. Ob očitkih o pozni objavi je ministrstvo pojasnilo, da analiza ni bila namenjena informiranosti državljanov o Jeku 2.

LJUBLJANA - Ustavno sodišče je za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo dosedanjega podpredsednika Roka Čeferina. Funkcijo predsednika bo nastopil 16. decembra, so sporočili. Mateju Accettu namreč takrat poteče triletni mandat na funkciji predsednika ustavnega sodišča.

LJUBLJANA - Nadzorni svet Darsa je za predsednika uprave s polnim mandatom imenoval člana uprave Andreja Ribiča. Petletni mandat bo nastopil 7. novembra. Na čelu družbe bo nasledil Davida Skornška, ki je vodenje Darsa prevzel novembra lani, potem ko je po medijskih razkritjih domnevnih nepravilnosti v družbi odstopil Valentin Hajdinjak.

STRASBOURG - Politična skupina liberalcev v Evropskem parlamentu (Renew), ki ji je v usklajevanjih med političnimi skupinami pripadlo mesto stalnega poročevalca Evropskega parlamenta za Črno goro, je na ta položaj potrdila evropskega poslanca iz Slovenije Marjana Šarca (Renew/Svoboda).

MARIBOR - Univerza v Mariboru je bila tarča obsežnega kibernetskega napada. Nedostopni so bili internet, študentske e-storitve, e-storitve za zaposlene, onemogočena je bila prijava v računalnike v predavalnicah in računalniških učilnicah ter prijava v storitve z digitalno identiteto univerze, prav tako ni bilo mogoče uporabljati e-poštnih predalov zaposlenih. Policija je sprožila preiskavo.

LJUBLJANA - Upravno sodišče je opravilo glavno obravnavo v tožbi nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki izpodbija izbirni postopek imenovanja zdajšnjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Upravno sodišče bo odločitev v zadevi sporočilo pisno v roku 30 dni.

BRDO PRI KRANJU - Delegati na volilni skupščini Nogometne zveze Slovenije (NZS) so dosedanjemu predsedniku Radenku Mijatoviću soglasno podelili tretji mandat. Mijatović, ki je prvi mož zveze od decembra 2016, bo zvezo tako vodil še štiri leta.