Država bo Teš reševala z interventnim zakonom
Ljubljana/Velenje, 3. septembra - Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) se je zaostrilo do te mere, da mu brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj. Razmere želijo na resornem ministrstvu reševati z interventnim zakonom, ki bi zagotovil javno službo za oskrbo s toploto. Ukrepanje države je nujno, saj HSE družbe zaradi pravil EU ne more več financirati.
Šoštanj.
Termoelektrarna Šoštanj (Teš).
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita Teš in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.
Ker je Teš edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev in tudi za gospodarstvo, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, tako predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. Pri reševanju težave je treba namreč upoštevati tudi pravila EU glede dodeljevanja državne pomoči.
Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju izločili iz HSE, upravljal pa bi ju neposredno Slovenski državni holding (SDH). Ocenjeni letni strošek države za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.
Spremenjen režim obratovanja po neuradnih informacijah ne bi pomenil konca tržnih dejavnosti, bi pa jih močno omejil. Na ministrstvu nameravajo poiskati "maksimizacijo oziroma optimum novega režima obratovanja".
Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja, morala pa bodo biti spoštovana vsa načela pravičnega prehoda. "Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij," je napovedal.
Kumer se je danes sestal z županoma Šoštanja in Velenja ter drugimi deležniki, kot so vodstvo HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih, javnost pa bodo o napredku obveščali sproti.
Zaveda se, da z rešitvami ne bodo zadovoljni vsi, a na "nastale okoliščine" ne more vplivati. Težave namreč po njegovih besedah izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. "Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve," je dodal.
Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejema dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.
Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen.
Da je ukrepanje države nujno, so opozorili tudi v HSE, kjer Teša od 2025 zaradi pravil EU o državni pomoči namreč ne bi mogli več financirati. "Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec," so zapisali v HSE, kjer so skupaj z vodstvoma Teša in Premogovnika Velenje ter zunanjih strokovnjakov v zadnjem letu preučili vrsto scenarijev in izvedli številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije.
A HSE bo imel z letom 2025 omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje. Takrat namreč ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, to je plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške. Po tem datumu bi smel HSE Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državni pomoči.
Sodelovanje pri reševanju težave so pozdravili v Premogovniku Velenje. Generalni direktor Marko Mavec je v sporočilu za javnost pojasnil, bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga: "Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte." V družbi se po njegovih besedah nadejajo čimhitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.
Tudi sindikati so pozdravili korak k reševanju problematike izhoda iz premoga. Po besedah predsednika sindikata Teša Danila Tajnika, pričakujejo čimprejšnje zakonodajne rešitve, ki bodo postavile temelje pravičnemu prehodu. K temu je pozval tudi predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot. "Rešitve, predstavljene na današnjem sestanku pri ministru, so eno od izhodišč za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj vsaj do leta 2033, verjamem pa, da tudi pozneje," je dejal.
Velenjski župan Peter Dermol je medtem v izjavi izpostavil, da na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, a se tudi ob napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši. Ob interventnem zakonu bi po njegovih besedah morali sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Brez teh dveh zakonov, na katera čakajo že leta, bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan.
Finančne težave Teša z zaskrbljenostjo spremljajo v gospodarstvu. Kot so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije, bo država z zmanjševanjem njegovega obratovanja še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru ponovitve energetske krize.
V zvezi z dogajanjem glede Teša so se oglasili tudi nevladniki. V Greenpeaceu Slovenija so spomnili, da so skupaj z drugimi civilnodružbenimi organizacijami pred več kot desetletjem glasno opozarjali na vse anomalije v zvezi s projektom Teš 6. Ob tem so povlekli vzporednice z načrtovanim projektom Jek 2.
Teš je sicer v izgubo zašel leta 2014, preden je šesti blok sredi leta 2015 začel poskusno obratovati. V nadaljnjih letih je imel najnižjo izgubo leta 2019, ko se je ta ustavila na nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Nato je izguba leta 2020 narasla na 280,4 milijona evrov, leta 2022 je dosegla 587.314 evrov in lani okoli 45,9 milijona evrov. Izjema je bilo leto 2021, ko je Teš prejel 261 milijonov evrov odškodnine zaradi Alstomove podražitve gradnje šestega bloka in posloval s 7,1 milijona evrov čistega dobička.