EU VOLITVE: V ospredju spletne kampanje za evropske volitve posamezni kandidati, manj evropske teme
Ljubljana, 1. junija - Kampanja pred evropskimi volitvami prehaja v ciljno ravnino. Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak s katedre za medijske in komunikacijske študije FDV izpostavljata, da gre zlasti pri kampanji na spletu in družbenih omrežjih za izrazito personalizacijo, kjer se v ospredje postavlja posameznega kandidata, ne pa evropskih tem.
Glede na preliminarne rezultate raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred letošnjimi evropskimi volitvami, ki so jo na Fakulteti za družbene vede (FDV) izpeljali v sodelovanju s študentkami in študenti pri predmetu politika in digitalna kultura, profesorica Oblak Črnič ugotavlja, da se vse stranke, ki sodelujejo v kampanji za evropske volitve, pojavljajo na različnih spletnih platformah in družbenih omrežjih. Pri tem so stranke različno aktivne, specifični so tudi njihovi tematski fokusi. Ob tem med drugim izpostavlja tudi to, s kakšno mero komunikacijske odgovornosti stranke stopajo v stik z državljani.
Podatki omenjene raziskave kažejo, da so takoj za prevladujočimi pozivi k udeležbi na volitvah v ospredju same predstavitve kandidatov in informacije o njihovih obiskih na terenu. "Gre za že dolgoletni trend običajnih digitalnih kampanj in v tem smislu bi težko rekli, da je letošnja kakršen koli presežek," ugotavlja. Tudi informacijsko gledano po njenem mnenju ni zaznati prav posebnih inovacij, razen morda vpeljave podcastov.
Namesto konkretnih zavez v ospredju politične osebnosti
Vidi se tudi, da se politične stranke slabo umeščajo v evropski kontekst, saj denimo ne ponujajo informacij, kateri evropski politični skupini pripadajo in s kom se povezujejo. Ta "samo-nanašalna lokalna informativnost", ki jo redno spremljajo fotografije in video posnetki kandidatov, je po njenem mnenju še en od že znanih korakov k izraziti personalizaciji politike, ki je obenem še izrazito lokalna in pragmatična. Namesto konkretnega zavzemanja za nekaj je v ospredju predvsem konkretna politična osebnost in njene aktivnosti, ugotavlja.
Neevropska naravnanost kampanje se kaže tudi v odnosu do perečih tem, saj na omrežnih profilih in spletnih mestih strank prevladujejo aktualne notranje politične zadeve, sledijo vsebine s področja ekologije in klimatskih sprememb, močno so prisotna tudi referendumska vprašanja in teme, povezane z reproduktivnimi pravicami žensk. "Tematike, ki vodijo kampanjo, so torej bolj notranjepolitične kot mednarodno globalne," meni.
Pri izraziti personalizaciji kampanje imajo kandidatke in kandidati na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank, pa izpostavlja asistentka Katja Koren Ošljak. Študenti so pri sistematičnem pregledovanju strankarskih spletnih objav opazili, da se stranke pogosto poslužujejo populizmov, ki bodisi temelji na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med "nami in drugimi", bodisi na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.
Po mnenju študentov jih stranke nagovarjajo neustrezno
Študenti so bili enotni, da jih politične stranke v kampanji nagovarjajo neustrezno, saj se k njim večinoma obračajo s pozivi, naj se volitev udeležijo, hkrati pa je na kandidatnih listah zelo malo mladih, ki so večinoma razvrščeni na zadnja mesta. Mladi so kritični tudi do pokroviteljstva političnih strank, ki v kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso informativne, stališča pa neargumentirana, je izpostavila Koren Ošljak.
Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavile vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter klimatske spremembe, še ugotavlja Koren Ošljak.
Športni dosežki in prijateljske verige v politično kampanjo ne sodijo
Glede poskusa igrifikacije, t. i. prijateljskih verig, ko politična stranka poziva k širjenju svojih sporočil med prijatelje, Oblak Črnič meni, da gre za primer volilne kampanje, ki skuša izkoristiti omrežne kanale za viralno širjenje populističnih sporočil na problematičen način, saj so tovrstne verige v osnovi namenjene krogu prijateljev. Problematično postane, ko jih politika izkorišča ne le kot model utrjevanja lastne volilne skupnosti, temveč s tem, ko ta ista veriga poseže še v kroge drugih oseb, "ki tovrstnega prijateljstva ne čutijo, ga niti ne izražajo, nisi si ga ne želijo". "Problem takih 'zdrsov' pa je, da se odgovornost z nosilca oz. akterja sporočila prestavi na osebe, ki verigo delijo in širijo, se pravi državljane same," meni. Zato je nujno, da se na tovrstne vprašljive modele političnega komuniciranja kritično opozarja in da se jih tudi ustrezno regulira, meni.
Pri zlorabi športnih dosežkov za namene politične kampanje pa gre po njenem mnenju za nepošteno in nekorektno uzurpacijo dosežkov drugih in dogodkov, ki s samo politiko nimajo nobene neposredne zveze. To kaže na povsem nekorektno logiko nekaterih političnih struj, ki jim niti ni nerodno, če svojo vidnost kapitalizirajo na dosežkih drugih, namesto da bi to počeli na rezultatih lastnih prizadevanj in dela, meni. "Gre za očitno izpraznjenost političnega, ki svojo praznino nedelovanja v skupno dobro polni s pozornostjo na uspehe iz povsem drugih družbenih polj. In šport je lahko ena od takšnih priročnih tem uzurpacije," še dodaja.