V Narodnem muzeju Slovenije deset biserov slovenske dokumentarne dediščine
Ljubljana, 24. oktobra - V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski bodo drevi odprli razstavo Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta. Z izvirniki bo predstavljenih prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta.
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, najstarejši herbarij na Slovenskem.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Vodja razstavnega projekta Alenka Miškec in Maja Bahar iz službe za komuniciranje pri Narodnem muzeju Slovenije.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Vodja razstavnega projekta Alenka Miškec.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Vodja razstavnega projekta Alenka Miškec.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Listina grofov Celjskih. Rimsko-nemški cesar Ludvik IV. Bavarski naznanja, da je na prošnjo Friderika Žovneškega in s soglasjem stricev, avstrijskih vojvod, povzdignil Friderika in njegove dediče v grofe Celjske. Obenem določa meje nove grofije, ki temelji na gospostvu Lemberg pri Šmarju, odslej pa velja za grofijo Celje. 1341, 16. april, München.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Piranski kodeks De summa totius orbis, ki je delo Pietra Coppa (okoli 1469 - okoli 1555).
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Piranski kodeks De summa totius orbis, ki je delo Pietra Coppa (okoli 1469 - okoli 1555).
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Piranski kodeks De summa totius orbis, ki je delo Pietra Coppa (okoli 1469 - okoli 1555).
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Cenzurno-revizijski rokopis Poezij Franceta Prešerna iz leta 1846 ter rokopis Zdravljice.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, najstarejši herbarij na Slovenskem.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Igralne karte tarok, ki jih je arhitekt in slikar Boris Kobe naredil v nacističnem taborišču Allach, podružnici Dachaua, maja 1945.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Igralne karte tarok, ki jih je arhitekt in slikar Boris Kobe naredil v nacističnem taborišču Allach, podružnici Dachaua, maja 1945.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Molitvenik patra Ciprijana Napasta, sredina 15. stoletja (1450-1460), rokopis na pergamentu, iluminacije (hrani Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto).
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Piranski kodeks De summa totius orbis, ki je delo Pietra Coppa (okoli 1469 - okoli 1555). Karta Istre predstavlja najstarejšo ohranjeno pokrajinsko karto tega polotoka.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Cenzurno-revizijski rokopis Poezij Franceta Prešerna iz leta 1846 ter rokopis Zdravljice.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Stiški rokopis, ki je nastal okoli leta 1428.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Lastnoročno napisano pismo Primoža Trubarja deželnim stanovom Kranjske, med drugim o tem, da se je na njihovo pobudoodločil vrniti v Ljubljano. Tübingen, 26. januar. Nemški jezik.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Biblija Jurija Dalmatina, 1584.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Dunajska univerzitetna diploma z dne 27. marca 1828, s katero je France Prešeren postal doktor prava.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Stiški rokopis, ki je nastal okoli leta 1428.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Ptujski mestni statut, 1513.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Biblija Jurija Dalmatina, 1584.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Cenzurno-revizijski rokopis Poezij Franceta Prešerna iz leta 1846 ter rokopis Zdravljice.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Piranski kodeks De summa totius orbis, ki je delo Pietra Coppa (okoli 1469 - okoli 1555).
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, najstarejši herbarij na Slovenskem.
Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarski zajtrk Narodnega muzeja Slovenije pred odprtjem razstave Spomin Slovenije - Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.
Igralne karte tarok, ki jih je arhitekt in slikar Boris Kobe naredil v nacističnem taborišču Allach, podružnici Dachaua, maja 1945.
Foto: Katja Kodba/STA
Kot je na vodstvu za novinarje pojasnila vodja razstavnega projekta Alenka Miškec, na listi prevladujejo dokumenti z upravno-pravnim ali verskim značajem, kot so Stiški rokopis in Dalmatinova Biblija, vendar so zajeta tudi druga področja, kot so botanika z najstarejšim herbarijem na Slovenskem - herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696 -, umetnost s Prešernovimi pesmimi in tarokom umetnika Borisa Kobeta in geografija s Coppovim kodeksom s serijo zemljevidov.
Razstava bo na ogled do 3. decembra.