Na sejmu v Frankfurtu tudi o kulturnih stikih v času vojne

Kot so zapisali organizatorji, so bile v zadnjih 50 letih vse vojne v Evropi vojne med slovanskimi narodi. Razpad Jugoslavije, tranzicija ter trenutna vojna v Ukrajini so in še močno zaznamujejo kulturne povezave.

Moderatorja Mladena Veskovića so uvodoma zanimale izkušnje sodelujočih avtorjev v 90. letih minulega stoletja. Srbski pisatelj Aleksandar Gatalica je povedal, da je za željo po prevajanju njegovih del stala izključno želja po razumevanju tedanje situacije v Srbiji. Vendar pa je, kot je opozoril, da je literatura fikcija in ne zgodovinski učbenik.

Slovenski pisatelj Drago Jančar je obudil spomin na predstavitev nemškega prevoda njegovega romana Galjot v Nemčiji, kjer pa je bilo ves čas govora le o situaciji na območju nekdanje Jugoslavije, knjiga je ostala v ozadju. Menil je, da literaturo v primeru vojne ali konflikta vedno doleti takšna usoda.

Ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko je povedala, da je danes literatura iz držav nekdanje Jugoslavije v Ukrajini zelo cenjena in prevajana, kar ima opraviti s preprostim dejstvom, da so tamkajšnji avtorji napisali nekaj zelo dobrih knjig o človeških izkušnjah v vojni. To po njenih besedah priča tudi o moči literature, ki lahko da občutek, da v neki situaciji, s katero se soočamo, nismo sami, da se je z njo spopadal že nekdo pred nami.

Menila je tudi, da manjše literature sicer v svetu zanimanje vzbudijo šele, ko se v državi zgodi nekaj velikega in slabega, kot je vojna. Tako je bilo s Češko in Poljsko, sedaj to velja za ukrajinsko literaturo.

Bolgarski pisatelj, bookerjev nagrajenec, Georgi Gospodinov je ob tem opozoril na stereotipe, ki so povezani z literaturami posameznih držav. Ko je v Nemčiji predstavljal svoj prvi roman, mu je gospa iz občinstva po predstavitvi dejala, da ni pričakovala takšnega romana. "A tudi v Bolgariji se zaljubljamo, poročamo, ločujemo, umiramo zaradi naravnih vzrokov," je dejal Gospodinov.

V pogovoru so se dotaknili tudi komunikacije med avtorji v državah bivše Jugoslavije v 90. letih minulega stoletja. Jančar je povedal, da je vzdrževal stike s pisateljskimi kolegi in prijatelji iz drugih delov Jugoslavije, ni pa v tistem času prihajalo do prevodov. Povezave so se obnovile šele postopoma, čeprav ni bilo vedno lahko.

Gatalica je dodal, da je bil to čas prijateljstev in osebne bližine, pri čemer so bile osebne povezave zelo močne. Kot je še povedal, je za manjše literature značilno, da so v soju žarometov iz popolnoma neliterarnih razlogov, ko pa ti preidejo in žarometi ugasnejo, nikogar več ne zanimajo. In takrat se začne prava kariera pisatelja, človeka, ki ima nekaj povedati, je menil Gatalica in dodal, da se njegova pisateljska kariera ni začela pred letom 2000.

Oksana Zabužko je glede komunikacije med ukrajinskimi in ruskimi pisatelji poudarila, da gre za popolnoma drugačno zgodbo, kot je šlo v primeru držav bivše Jugoslavije. Ta zgodba je veliko bolj dramatična in da se bodo ponovno vzpostavili stiki, bo trajalo veliko dlje. Opomnila je, da je Ukrajina s 40 milijoni prebivalcev, ki so brali rusko, predstavljala 40 odstotkov ruskega knjižnega trga, ter da so ruski pisatelji imeli korist od priključitve Krimskega polotoka leta 2014 oziroma kolonizacije te nekdanje sovjetske republike.