Pregled - svet, 16. 10. (ponedeljek)

TEL AVIV/GAZA - Izraelske zračne sile so nadaljevale obstreljevanje ciljev palestinskega gibanja Hamas na območju Gaze. Šlo naj bi za najhujše napade doslej. Izrael je sporočil, da evakuira prebivalstvo na severu države vzdolž meje z Libanonom, potem ko je po medsebojnem obstreljevanju izraelska vojska v nedeljo zaprla območje za civiliste. Ta ukrep bo prizadel več tisoč ljudi, ki živijo v 28 krajih, je povedal obrambni minister Joav Galant.

GAZA/ŽENEVA - Pred mejnim prehodom Rafa med Egiptom in Gazo so se zbrali številni Palestinci in tuji državljani, potem ko so se razširila poročila o domnevni prekinitvi ognja na jugu palestinske enklave in začasnem odprtju prehoda. Ta sicer še naprej ostaja zaprt. Na egiptovski strani mejnega prehoda se kopičijo tovornjaki s humanitarno pomočjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se v luči vse večjih napetosti in izmenjave ognja na libanonsko-izraelski meji pripravlja na morebitno zdravstveno krizo v Libanonu.

BRUSELJ - EU vzpostavlja humanitarni zračni most, ki vključuje več letov v Egipt, s katerimi pošilja nujno pomoč ljudem v Gazi, so sporočili v Bruslju. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je poudaril, da mora pomoč nemudoma doseči ljudi, ujete v Gazi, ter pozval k odprtju mejnega prehoda Rafa brez nadaljnjega odlašanja.

TEL AVIV/WASHINGTON - Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je drugič v nekaj dneh sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim je med drugim razpravljal o zaščiti civilistov v Gazi. Potrdil je odločenost ZDA, da izraelski vladi zagotovijo "vse, kar potrebuje za zaščito svojih državljanov". Predsednik ZDA Joe Biden je v nedeljo nekdanjega veleposlanika v Turčiji Davida Satterfielda imenoval za posebnega odposlanca za humanitarna vprašanja na Bližnjem vzhodu, je sporočil State Department.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin se je po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter voditelji na Bližnjem vzhodu, med drugim z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem. Zavzel se je za prekinitev ognja v Izraelu ter za rešitev konflikta ter upoštevanju interesov Palestincev. Ob sklicevanju na resolucije ZN je pozval tudi k rešitvi dveh držav in ustanovitvi suverene palestinske države s prestolnico v Vzhodnem Jeruzalemu.

VARŠAVA - Na Poljskem je po 80 odstotkov preštetih glasov na nedeljskih parlamentarnih volitvah največ, 37 odstotkov glasov, prejela vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kljub temu pa ji po pričakovanjih ne bo uspelo sestaviti koalicije, saj so si večino v parlamentu zagotovile opozicijske stranke na čelu z Državljansko koalicijo (KO) nekdanjega premierja Donalda Tuska, ki je obljubil popoln preobrat v poljski politiki. Opozicijska koalicija, ki jo poleg KO sestavljata še sredinsko zavezništvo Tretja pot ter Levica, so zbrale 52 odstotkov glasov.

TIRANA - Evropska unija mora odpreti vrata podjetjem držav Zahodnega Balkana, te pa morajo odpreti trge svojim sosedam in izvajati reforme, je na vrhu berlinskega procesa v Tirani sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napovedala je šest milijard evrov za naložbe na Zahodnem Balkanu, financiranje pa bo odvisno od uspešnega izvajanja reform. Udeleženci so se strinjali, da je bila evropska pot držav Zahodnega Balkana počasna in da jo je treba pospešiti.

SARAJEVO - Začelo se je sojenje predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku zaradi nepriznavanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Dodik je dejal, da ne razume obtožnice, sodnica pa je sporočila, da se je s tem izrekel za nedolžnega, poročajo mediji v BiH.

RIM/DUNAJ - Italija je zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil na alpskem prelazu Brenner na Sodišče EU vložila tožbo proti Avstriji. Italijanski minister za promet Matteo Salvini je ob tem dejal, da gre za nujno potezo, saj rešitve ni bilo mogoče doseči s pogajanji. Italija se brani predvsem proti spornemu preverjanju tovornjakov na Tirolskem. Ob tem naj bi bili protesti proti avstrijski uredbi vse glasnejši tudi v Nemčiji.

WASHINGTON - Ameriška zvezna sodnica Tanya Chutkan je nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepovedala kritizirati tožilce, sodišče in morebitne priče pred začetkom sojenja, ki se bo zaradi obtožb o poskusu sprevračanja rezultatov predsedniških volitev leta 2020 začelo marca prihodnje leto. Trump je namreč večkrat v izjavah napadel tožilce in sodišče, njegovi odvetniki pa trdijo, da so bili komentarji zgolj barvit jezik in da odredba ni potrebna, če se sojenje preloži na čas po volitvah.

QUITO - V Ekvadorju so volivci v nedeljo za novega predsednika izbrali 35-letnega podjetnika Daniela Noboo, ki bo postal najmlajši predsednik države. Ekvadorska volilna komisija je sporočila, da je Noboa osvojil 52,29 odstotka glasov, njegova tekmica Luisa Gonzalez pa 47,1 odstotka glasov. Po razglasitvi rezultatov v nedeljo se je Noboa zavzel za vnovično vzpostavitev miru v državi.

ATENE - Grška vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND) je utrpela poraz na drugem krogu lokalnih volitev v nedeljo. Premier Kiriakos Micotakis je priznal, da ni zadovoljen z rezultati. Med drugim so poraz utrpeli v prestolnici Atene in drugem največjem mestu Solun. Micotakis je pred volitvami izrazil pričakovanje, da je cilj ND zmagati v vseh 13 regijah ter mestih Atene, Solun in Pirej.

HELSINKI - V starosti 86 let je umrl nekdanji finski predsednik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Martti Ahtisaari, je sporočil predsednikov urad v Helsinkih. Politik, ki je izpogajal končanje več konfliktov po svetu, od Indonezije do Kosova in Namibije, je umrl za posledicami Alzheimerjeve bolezni.

LILLE - Srednjo šolo v mestu Arras na severu Francije, kjer je minuli petek moški, oborožen z nožem, do smrti zabodel učitelja in ranil tri osebe, so morali evakuirati zaradi grožnje z bombo. Na tej šoli, kot drugod po Franciji, bi se sicer morali šolarji in učitelji v popoldanskih urah z minuto molka pokloniti 57-letni žrtvi petkovega napada.

LUXEMBOURG - Območje z evrom je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat avgusta zabeležilo 6,7 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini, potem ko je imelo avgusta lani 54,4 milijarde evrov primanjkljaja. EU je ustvarila 1,4 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, avgusta lani pa 66 milijard evrov primanjkljaja.