Z analizo genoma človeške ribice do boljšega razumevanja njenih nenavadnih lastnosti
Ljubljana, 14. oktobra - Človeška ribica je zaradi svojih nenavadnih lastnosti predmet raziskovanja več kot 100 let. Razumevanje izjemne dolgoživosti te majhne dvoživke, njene sposobnosti regeneracije in drugih prilagoditev na jamsko okolje ima po mnenju biologa Roka Kostanjška z Biotehniške univerze v Ljubljani velik biomedicinski potencial.
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Krvna celica človeške ribice.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Pogovor z biologom Rokom Kostanjškom s Centra za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Postojnski jami.
Foto: Bor Slana/STA
Ravno zato se je skupaj skupaj z raziskovalci z Danske in Kitajske lotil projekta analiziranja njenega genoma. Genom je trenutno analiziran, v veliki meri tudi sestavljen.
Znanje o nenavadnih lastnosti človeške ribice, ki ga bodo pridobili z raziskovanjem genoma, pa bi lahko prenesli tudi na področje humane medicine. Med drugim bi lahko identificirali ključne gene za dolgoživost, z razumevanjem njenih mehanizmov regeneracije pa izboljšali postopke celjenja ran in skrajšali dobo hospitalizacije bolnikov po operacijah.