Ob umirjanju hidroloških razmer nadaljevanje sanacije, novela zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč uspešno čez parlamentarno sito

Poslanci so danes brez glasu proti prižgali zeleno luč noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Slednja med drugim prinaša pospešitev dodelitve finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.

Občine bodo po njej za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Zakon uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Po noveli bo država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, pa je razglašen za dan solidarnosti in bo dela prost dan.

Ta novela je po besedah premierja Roberta Goloba šele prvi korak. "Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni," je poudaril in ponovil, da je Slovenija doživela največjo naravno katastrofo v svoji novejši zgodovini in da so posledice bistveno večje, kot se je ocenjevalo pred dnevi.

Škodo na najbolj prizadetih območjih si je danes ob njegovem spremstvu in ob spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča ogledala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Sloveniji ob tem obljubila 400 milijonov evrov pomoči iz solidarnostnega sklada EU.

Medtem ostaja stanje najbolj resno na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, a se postopoma izboljšuje, nadaljuje se sanacija.

Na Prevaljah, kjer so narasli reka Meža in zemeljski plazovi uničili mostove, več odsekov cest in vodovodno omrežje, so v dnevu in pol s pomočjo podjetnika Ambroža Dulerja in njegove ekipe v podjetju Adteh izdelali in nato v torek zvečer tudi postavili most za pešce čez reko Mežo. S tem so vzpostavili možnost prehoda čez reko, med drugim tudi za prebivalce doslej odrezane vasi Leše.

V Mežico, kjer je narasla Meža prav tako uničila ali poškodovala vse mostove, pa je Slovenska vojska danes pripeljala montažni most. Gre za prvi montažni most, ki so ga po ujmi pripeljali na Koroško, montažni most ta teden sicer pričakujejo še na Prevaljah.

Pomemben korak v prometni pretočnosti na Koroškem so v torek zvečer naredili tudi v Dravogradu, kjer se je sprostil promet v smeri proti Slovenj Gradcu. Tudi v Črni na Koroškem je odpravljanje posledic naravne nesreče v polnem teku. Počasi se prebijajo do prometno še odrezanih zaselkov, ponekod vodo že imajo, rešujejo kanalizacijsko omrežje.

Na območju Prevalj medtem prioriteta ostaja zagotavljanje vode. Iz nekaterih pip na tem območju je danes pritekla, a je uporabna samo za sanitarno vodo, še naprej pa se trudijo zagotoviti pitno vodo v ceveh. Medtem v dravograjski občini še naprej nevarnost predstavljajo številni zemeljski plazovi.

Slednje je petkova ujma povzročila tudi v Savinjski dolini, kjer prav tako vse sile uperjajo v nadaljnjo sanacijo. V Ljubnem ob Savinji se je sicer sprožilo več kot 200 plazov, nekateri izmed večjih plazov se premikajo, geodeti in statiki jih na terenu zato opazujejo, da ne bodo zasuli kakšne hiše ali zajezili reke Savinje.

V občini Luče veliko pozornost namenjajo vzpostaviti cestne povezave Ljubno-Luče, ker je za to občino ta cestna povezava zaradi dnevnih migracij občanov Luč izrednega pomena, prav tako po tej cesti poteka tudi dovoz hrane. Okoli šest kmetij, ki so po cestnih povezavah še nedostopne, s helikopterji oskrbujejo s hrano in gorivom. Kjer ni elektrike, oskrbo z električno energijo zagotavljajo z agregati.

Sanacijo škode občani s pomočjo prijateljev in prostovoljcev nadaljujejo tudi v Kamniku. Najhujšo škodo so utrpele doline Črne, Kamniške Bistrice in Bistrice, doline pa so povsem spremenile podobo v Tunjicah in Lanišah, kjer so reke nanesle prod v višini enega metra in zasule dele teh dolin. Komunalno podjetje Kamnik je sicer v ponedeljek zvečer obnovilo del uničenega vodovoda, vendar bo iskanje napak na omrežju trajalo še nekaj časa, na določenih predelih Kamnika še vedno zmanjkuje vode.

Na Škofjeloškem so vsi zaselki že vsaj pogojno dostopni, nadaljujejo pa se zemeljska in gradbena dela za izboljšanje prevoznosti poškodovanih cest. Hkrati poteka evidentiranje najbolj nevarnih plazov, da bi se začela njihova sanacija.

Stanje na plazu nad Koroško Belo medtem ostaja stabilno. Tako ponovna nočna evakuacija prebivalcev, ki so jo izvajali od sobote do ponedeljka, ni predvidena. Stekla bodo tudi dela za vzpostavitev alarmnega sistema, katerega delovanje je bil po premikih na plazu Urbas v noči na soboto prekinjeno.

Tudi v obljubljanskih občinah Medvode, Mengeš in Polhov Gradec so po ujmah večinoma zagotovili dostopnost do posameznih zaselkov, trudijo se z vzpostavitvijo prevoznosti cest. Iščejo tudi nadomestne namestitve za prebivalce, največjo težavo trenutno predstavlja odvoz nakopičenih odpadkov.

Na v poplavah najbolj prizadetih območjih še vedno ostaja tudi nekaj težav z dobavo elektrike. Na območju Elektra Ljubljana je brez elektrike še 350 uporabnikov, največ v občini Kamnik. Na območju Elektra Celje jih je 413, od tega 348 na območju nadzorništva Nazarje, 65 na območju Raven in dva na območju Vuzenice.

Prizadeti v poplavah sicer pri odpravljanju posledic naravne katastrofe tudi danes pomagajo gasilci, gorski reševalci, pripadniki civilne zaščite, slovenske vojske in policije. Slednja je med drugim v občini Gorenja vas - Poljane pomagala pri čiščenju cest kar z vodnim topom. Gorenjo vas je dopoldne obiskal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je pozval ljudi k previdnosti pri sanaciji, pa tudi, naj bodo pozorni na nepridiprave.

V Slovenijo še naprej prihaja tudi pomoč iz tujine. Reševalnim enotam na prizadetih območjih se je danes pridružila ekipa iz Francije s 14 člani, dvema 15-tonskima kopačema in tehnično podporo. Na Brnik sta medtem že prispela španski helikopter Chinook in prvi nemški transportni helikopter za težke tovore. Slovaška v Slovenijo pošilja štiri gosenične bagre s šest upravljavci. Na terenu pa so tudi ekipe iz Evropskega poveljstva ZDA (EUCOM) in ameriške agencije za mednarodno pomoč (Usaid).

Nadaljuje se tudi dobrodelno zbiranje pomoči. Slovenske radijske postaje so danes v donacijski akciji Eno srce, Ena Slovenija zbrale 1.914.746 evrov sredstev za pomoč žrtvam poplav. Hitro je zaživela tudi aplikacija Poplave 2023, prek katere je pomoč ponudilo že preko 22.000 posameznikov, skupin in organizacij. Trenutno najbolj potrebujejo težko mehanizacijo in različne obrtnike, ki bi lahko ponudili svojo pomoč in znanje. Med materialnimi dobrinami pa so trenutno najbolj iskani razvlažilniki, različno orodje in gradbeni material. Aplikacija, ki deluje od ponedeljka popoldne, je namenjena zbiranju pomoči v materialu in storitvah, od torka pa tudi vsem ponudnikom nastanitev.