Od sejma knjig v cerkvi do največjega knjigotržnega dogodka na svetu

Častne gostje na sejmu od leta 1988

Prvič se je kot častna gostja na FKS leta 1988 predstavila Italija, ki bo imela to vlogo ponovno prihodnje leto in bo tako nasledila Slovenijo. Istega leta, ko bo Italija že v drugo častna gostja FKS, bo Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature v italijanski Bologni.

Leta 1988 so tudi uveljavili prakso, da sta prva dva sejemskega dneva namenjena zgolj strokovni javnosti. Hkrati je takrat grozilo, da bo to zadnji knjižni sejem v Frankfurtu, saj so postale stojnice za številne male založbe in tuje založnike predrage, a so na koncu le sklenili kompromis. Na sejmu se je takrat predstavilo 7456 razstavljavcev iz 92 držav, navaja kronika FKS.

Vprašanje selitve sejma iz Frankfurta je bilo iz podobnih razlogov aktualno tudi leta 2003, ko so stekli pogovori o selitvi v München, a evropska finančna metropola se ni dala.

Nekatere države so bile častne gostje že dvakrat, medtem ko se je Kanada v anale sejma vpisala kot prva država, ki je bila leta 2020 prisiljena za leto dni preložiti svoje častno gostovanje, saj je štrene pomešala pandemija covida-19. Posledično so se do leta 2023 zamaknila vsa častna gostovanja, tudi slovensko.

Še pred uvedbo častnih gostij so na FKS na pobudo takrat novega vodstva sejma leta 1976 uvedli osrednjo temo sejma, s katero naj bi nadgradili poslovni značaj dogodka. Prva tovrstna tema je bila Latinska Amerika in njena književnost.

FKS in sklepanje poslov

FKS je največji mednarodni knjižni sejem in hkrati velja za najpomembnejšo platformo za sklepanje mednarodnih poslov. V prvi vrsti je FKS namenjen založnikom, literarnim agentom, knjigotržcem, knjigarjem in številnim drugim strokovnjakom, ki v sejemskih dneh poslujejo ter prodajajo ali kupujejo avtorske pravice. Sem sodijo tudi predstavitve avtorjev, ki so zanimive predvsem za založbe iz nemškega govornega prostora.

Poleg tega FKS skupaj z nemškim zunanjim ministrstvom ter Goethe inštitutom na več načinov podpira prevode nemške literature v tujini. Prevajanje in prevajalci so sicer bili prvič v ospredju prav na lanskoletnem sejmu. Tam je bil prvič Tiktok s svojim BookTokom. Gre za skupnost znotraj TikToka, kjer so v ospredju knjige in literatura. Člani skupnosti objavljajo krajše videoposnetke o knjigah, ki jih berejo.

Že tretji FKS z mednarodnim značajem je potekal na območju Frankfurtskega sejma (Messe Frankfurt), kjer poteka še danes.

Frankfurtski sejem razstavljavcem v 12 dvoranah ponuja okoli 400.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Poleg tega je na zunanjih površinah na voljo še dodatnih 59.500 kvadratnih metrov. Glede na razstavni prostor je Frankfurt tretje največje razstavišče na svetu, za kitajskim Šanghajem in prav tako nemškim Hannovrom.

Podjetje Messe Frankfurt so leta 1907 ustanovili mesto Frankfurt, ki ima v lasti 60 odstotkov podjetja, ter meščani Frankfurta, sinonima za bančništvo. Nemška zvezna država Hessen, ki ima v lasti 40 odstotkov podjetja, je delničarka Messe Frankfurt od leta 1951.

Rekordni obisk z več kot 300.000 obiskovalci je sejem med drugim zabeležil že leta 1995, nazadnje pa leto dni pred pandemijo covida-19, ko ga je obiskalo 302.267 obiskovalcev. Prek spleta je sejem leta 2020, ko je potekal zgolj v digitalni obliki, dosegel kar 1,5 milijona ljudi. Lani je FKS obiskalo 93.000 strokovnjakov ter 87.000 laičnih obiskovalcev.

Kulturno-politične razsežnosti sejma

Sejem je z leti vedno bolj postajal tudi svojevrstno ogledalo aktualnemu dogajanju po svetu. Veliko prahu je med drugim dvignilo častno gostovanje Kitajske leta 2009. V ospredju so bile predvsem kritike na račun kitajske cenzure. Takratne nemška kanclerka Angela Merkel, ki je sejem odprla skupaj s kitajskim kolegom Xi Jinpingom, je v uvodnem govoru poudarila, da se mora tudi Kitajska soočiti s kritičnimi vprašanji svobode izražanja.

Leta 2015 je na sejmu samevala uradna iranska stojnica, saj se je iranska vlada odločila, da bo zaradi prisotnosti Salmana Rushdija na sejmu uradno odpovedala sodelovanje. Dogajanje v Iranu, povezano z množičnimi protesti ob smrti Mahse Amini, je odmevalo tudi na lanskoletni ediciji. Sejem je naknadno v svoj program med drugim vključil razpravo o protestih v Iranu, uradni Teheran pa je tik pred zdajci preklical svojo udeležbo na FKS. V Teheranu so odločitev utemeljili, da se sejem vpleta v notranje zadeve Irana, kar pa je vodstvo FKS zanikalo.

Na lanskoletnem sejmu je bila v ospredju tudi Ukrajina oziroma tamkajšnja vojna. Ruski nacionalni stojnici je sejem odrekel gostoljubje, ukrajinske založbe pa so dobile priložnost, da se predstavijo na stojnici, ki je obsegala sto kvadratnih metrov. Prav tako so pripravili številne prireditve z ukrajinskimi avtorji in avtoricami.

Lani je na sejmu prvič delovala t. i. ekipa za ozaveščanje proti diskriminaciji, ki je nudila pomoč obiskovalcem, če bi ti na sejmu občutili kakršnokoli obliko neenakosti.

Dolgoletna tradicija knjižnih sejmov

Sejmi knjig v Frankfurtu imajo dolgoletno, več kot 500 let staro tradicijo. Prvi so bili kmalu potem, ko je Johannes Gutenberg iz bližnjega Mainza izumil tiskanje knjig. Skoraj do konca 17. stoletja je nato Frankfurt postal osrednje evropske mesto za trgovanje s knjigami. Nato ga je za dve stoletji izrinil knjižni sejem v Leipzigu. A po koncu druge svetovne vojne in ustanovitvijo FKS leta 1949 je primat ponovno pripadel Frankfurtu, ki ima danes vlogo največjega knjigotržnega sejma na svetu.

Leta 2020 sejma zaradi pandemije covida-19 v fizični obliki ni bilo, zaživel je le v digitalni različici. Naslednje leto je sledil sejem tako v digitalni kot okrnjeni fizični obliki, leta 2022 pa je ponovno v celoti zaživel brez protikoronskih omejitev.

Številne nagrade sejma

V času FKS podelijo tudi številne nagrade. Med najpomembnejšimi, tudi s političnega vidika, je mirovna nagrada Združenja nemških založnikov in knjigotržcev. Prvo nagrado so podelili leta 1951. Prejel jo je nemški pisatelj in filozof Albert Schweitzer, ki je leto kasneje prejel še Nobelovo nagrado za mir. 25.000 evrov vredno nagrado je lani prejel ukrajinski pisatelj Sergij Žadan, letos jo bo prejel britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie.

Med priznanji velja omeniti še Nemško nagrado za književnost, ki pripade najboljšemu romanu v nemškem govornem območju. Nagradni sklad je vreden 37.500 evrov. Dobitnik nagrade prejme 25.000 evrov, pet avtorjev iz ožjega izbora pa po 2500 evrov. Prvi dobitnik nagrade je bil leta 2005 avstrijski pisatelj Arno Geiger, lani jo je prejela nebinarna oseba iz Švice Kim de l'Horizon, ki pod tem psevdonimom piše poezijo, prozo in igre.