Komisija DZ predlaga vladi, naj oblikuje programe in ukrepe za vračanje Slovencev v domovino

Dejan Valentinčič z inštituta Asef za izobraževanje in raziskovanje je na skoraj triurni seji predstavil izsledke raziskovalnega poročila Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov, ki sta ga pripravila Inštitut ASEF in ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije. Pri raziskavi so uporabili ankete, v okviru katerih so zajeli preko 2000 Slovencev v tujini, opravili 20 poglobljenih intervjujev in preučili ukrepe v evropskih državah, med njimi so jih poglobljeno analizirali osem.

Med razlogi za odhod iz Slovenije je največ sodelujočih v anketah, ki so zajele mlade in visoko izobražene, po njegovih besedah omenilo slabe možnosti za karierni razvoj in napredovanje, možnosti za zaposlitev, pomanjkanje izzivov, slabe pogoje za delo ter mentaliteto v Sloveniji. Dve tretjini vprašanih se želi vrniti v Slovenijo. Pri malo več kot četrtini, ki se v domovino ne namerava vrniti, jih polovica želi sodelovati s Slovenijo, polovica pa ne.

Glede prakse drugih držav je Valentinčič dejal, da gre za izhodišča, ki bi jih lahko upoštevali. Prva skupina ukrepov je informiranje ljudi, kako se vrniti, druga je odpravljanje specifičnih ovir za vrnitev v domovino. Pomemben je tudi davčni vidik oz. davčne olajšave za tiste, ki bi se vrnili, ali za podjetja, ki bi jih zaposlila.

Državna sekretarka na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je poudarila, da je vračanje Slovencev v domovino ena od prioritet urada in pristojnega ministra Mateja Arčona, ter predstavila aktivnosti na tem področju. Izpostavila je še nujnost medresorskega sodelovanja.

Omenila je tudi vprašanje delnega vračanja v domovino oz. da se izseljenci ne vrnejo fizično, temveč sodelujejo s slovenskimi institucijami in podjetji. Strinjala se je z Valentinčičem, da pri begu možganov ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

"Za vsako državo je beg možganov težava, za narodno manjšino pa še posebej," je dejal Valentinčič in omenil, da se s to težavo soočajo "vsa štiri zamejstva". To so v razpravi omenili tudi predstavniki Slovencev na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji, ki so izpostavili, da pripadniki manjšine po odhodu na študij v Slovenijo tam tudi ostanejo, med drugim zaradi dolgotrajnega postopka nostrifikacije diplom.

Po drugi strani sta Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev iz Slovenk na avstrijskem Koroškem ter Martin Lisjak iz Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Italiji pozdravila priseljevanje Slovencev iz matične države na območja, kjer živi manjšina. "Za Slovenijo je to beg možganov, za manjšino pa vračanje življa," je dejal Lisjak.

Predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS) je omenila, da je treba, kar zadeva zamejstvo, predvsem spodbujati sodelovanje, tiste, ki so odšli drugam, spodbuditi, da se vrnejo, potomcem izseljencev pa bi morali olajšati prihod v Slovenijo, če si to želijo.

"Ne odhajajo samo možgani, odhajajo cele osebe, ki s seboj nosijo tudi čustva," pa je opozorila Marijana Poznič kot predstavnica Slovencev v Argentini.

Iva Dimic (NSi) je med sredstvi za privabljanje mladih izobražencev v Slovenijo omenila habilitacijo na univerzah in poenostavitev administrativnih postopkov. "O informacijski točki za tiste, ki bi se želeli vrniti, pa govorimo že več kot deset let," je bila kritična.

Vera Granfol (Svoboda) je omenila, da se je izseljevanje povečalo na vrhuncu gospodarske krize, med drugim pa dejala, da mora država poskrbeti za stanovanja za kadre, ki jih potrebuje.

Številni sodelujoči v razpravi so bili kritični do vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo, ki ovira sodelovanje na obeh straneh meje, ter so pozvali komisijo, naj se odzove. Predsednica komisije Lep Šimenko je dejala, da bodo preučili možnosti za odziv.