Krovni organizaciji manjšine v Italiji razlog za tesen izid za SSk vidita v demografskem upadu

Trst/Ljubljana, 4. aprila - Predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta danes izrazila zadovoljstvo, da je stranki Slovenska skupnost (SSk) na deželnih volitvah v Furlaniji - Julijski krajini uspelo ohraniti predstavnika v deželnem svetu, a opozorila, da le za las. Izid je po njunem mnenju posledica demografskega upada.

Ljubljana.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

V deželni svet je bil izvoljen Slovenec Marko Pisani, ki je bil deželni svetnik že v iztekajočem se mandatu. Kandidiral je na listi stranke slovenske manjšine, ki je z 1,02 odstotka glasov za las presegla enoodstotni volilni prag, in tako zabeležila še nekoliko slabši rezultat kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti, ko jo je podprlo 1,16 odstotka volivcev.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila je za STA ocenila, da sta na "izide, ki so občutljivi tudi na decimalke", vplivala demografski upad in volilna razpršenost med pripadniki manjšine.

Da je "demografski padec v manjšini močno viden", je za STA izpostavil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki ocenjuje, da bo to težava tudi v prihodnje. Zato je po njegovem treba najti rešitev, ki bi slovenski narodni skupnosti zagotovila predstavnika brez volilnega praga. Glede na to, da je SSk komajda uspelo preseči volilni prag, je po Bandljevem mnenju treba spremeniti volilni zakon.

Slovenska manjšina mora po njegovi oceni gledati naprej in začeti delati, da pripravi teren za prihodnje volitve. "Tako SSk kot celotno slovensko manjšino v Italiji zdaj čaka veliko dela," je poudaril Bandelj.

Ob tem je spomnil, da že na drugih deželnih volitvah v FJK zapored ni bil izvoljen noben Slovenec, ki je kandidiral v vrstah levosredinske Demokratske stranke. Med slovenskimi kandidati je tokrat največ preferenčnih glasov, 1504, dobila Valentina Repini iz te stranke, a je na listi stranke v tržaškem okrožju pristala na tretjem mestu in se ji tako ni uspelo uvrstiti v deželni parlament.

"Vsi preferenčni glasovi, ki jih je slovenska manjšina dala Demokratski stranki, so izgubljeni," je bil kritičen Bandelj. Ob tem je obžaloval, da je volilno telo slovenske manjšine, ki običajno glasuje za levi politični pol, razdeljeno.

Dobrila pa je izpostavila, da je Demokratska stranka na Tržaškem in Goriškem zmagala, po njenem mnenju predvsem po zaslugi slovenske skupnosti v Italiji, ki se večinoma opredeljuje za to stranko. Zato, kot je ocenila Dobrila, ta stranka "ne bi smela prezreti politične agende slovenske narodne skupnosti, po zaslugi katere ohranja pozicijo".

Italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke je za STA izpostavila, da je Repini dosegla izjemen rezultat in izrazila obžalovanje, da vseeno ni dosegla kvoruma. Kot je poudarila, je potrebno upoštevati, da ima Fedriga "premočno oblast, premočno preferenco in dobro je predvsem to, da stranka Bratje Italije ni dosegla rezultata," je še dodala.

Rojc računa, da glasovi, ki jih je Repini prejela v Trstu, niso izgubljeni in da bodo nanje lahko računali v prihodnje.

Dejstvo, da je Slovenski skupnosti uspelo preseči enoodstotni prag, je Dobrila označila za dober rezultat za vse Slovence. "Marko Pisani je dober predstavnik, velik demokrat," je ocenila. Tudi Bandelj je dejal, da je pozitivno za SSk, da je obdržala svojega predstavnika.

Dobrila je še ocenila, da je bila ponovna zmaga desnosredinskega Massimiliana Fedrige v tekmi za predsednika FJK pričakovana, vprašanje je bilo le, koliko glasov bo dobil njegov najmočnejši protikandidat Massimo Miretuzzo, ki ga je podprla leva sredina in tudi Slovenci, ki glasujejo za stranke tega pola.

Je pa zadovoljna, da je na volitvah prevladala desna sredina, skrajni desnici pa ni uspel preboj, kar jo navdaja z upanjem, da bo politika v FJK v prihodnjih petih letih zmerna in ne skrajna.

mde/mc/akt/akt
© STA, 2023