Pregled - svet, 6. 3. (ponedeljek)

ANKARA - Turška opozicija, sestavljena iz šestih strank, ki so napovedale boj proti aktualnemu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu na prihajajočih parlamentarnih in predsedniških volitvah v maju, se je po sporu minuli teden uspela zediniti glede skupnega kandidata. To je Kemal Kilicdaroglu, vodja glavne turške opozicijske stranke CHP. Združena turška opozicija se je o skupnem kandidatu dogovorila po več kot letu dni pogajanj.

TALLINN - Na volitvah v Estoniji je v nedeljo prepričljivo zmagala stranka premierke Kaje Kallas. Po volilnem boju, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini, je liberalna Reformna stranka osvojila 37 od 101 sedeža v parlamentu, je sporočila volilna komisija. Druga je skrajna desna stranka EKRE s 17, tretja pa levo usmerjena Stranka centra s 16 sedeži. Liberalna stranka Estland 200 je ob prvi uvrstitvi v parlament zasedla kar 14 sedežev.

KIJEV/MARIUPOLJ - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinske sile v Donbasu na vzhodu države bijejo bolečo in težko bitko. V okolici Bahmuta, kjer že tedne potekajo hudi spopadi, naj bi nazadnje odbile več kot 130 napadov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v Donbasu obiskal Mariupolj, ki ga je Rusija zasedla maja lani.

ATENE - Grški premier Kiriakos Micotakis je grško vrhovno sodišče pozval, naj vodi preiskavo najhujše železniške nesreče v zgodovini države, v kateri je minuli teden umrlo najmanj 57 ljudi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je sporočila, da sta z Micotakisem govorila o nadaljnji tehnični podpori, ki jo lahko EU zagotovi Grčiji za posodobitev železnic in izboljšanje varnosti.

CATANZARO - Italijanska vlada se bo v četrtek sešla v kalabrijskem mestu Cutro, blizu katerega se je nedavno ponesrečila ladja z migranti, pri čemer je umrlo najmanj 71 ljudi. Kot je še sporočila vlada v Rimu, bo seja posvečena migracijam. Tožilstvo v Rimu je medtem začelo preiskavo v zvezi z brodolomom.

PEKING - Kitajski predsednik Xi Jinping je na letnem zasedanju ljudskega kongresa v Pekingu obljubil, da bo povečal kitajske proizvodne zmogljivosti in da se država ne bo zanašala na tuje trge. Kot je dejal, mora biti Kitajska sposobna poskrbeti sama zase. Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa se je začelo v nedeljo in bo trajalo do 13. marca.

MINSK - Sodišče v Minsku je belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko v odsotnosti obsodilo na 15 let zapora. Spoznana je bila za krivo veleizdaje in zarote z namenom prevzema oblasti. Tihanovska je sodni proces označila za farso in se zavezala, da bo še naprej nadaljevala svoj politični boj. Poleg nje je bil v odsotnosti obsojen tudi Pavel Latuško, nekdanji beloruski diplomat in minister za kulturo, ki ga je sodišče obsodilo na 18 let zapora.

BRUSELJ - Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je v petek od Evropske komisije zahtevala pojasnila glede službenih poti njenega visokega uradnika v Katar, ki jih je plačala katarska vlada. Zanima jo, kako obravnava zahtevke za službene poti in kako namerava posodobiti svoja pravila na tem področju. V Bruslju so zagotovili, da bodo odgovorili.

ISLAMABAD - V samomorilskem napadu na tovornjak v mestu Dadar v južni pakistanski provinci Balučistan je bilo ubitih devet policistov, še 16 pa je bilo ranjenih, je sporočila pakistanska policija. Število smrtnih žrtev bi se lahko povečalo, saj je osem ranjenih v kritičnem stanju. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel nihče.

DAKA - V begunskem taborišču na jugovzhodu Bangladeša, v katerem so nastanjeni pripadniki muslimanskih Rohingov, je v nedeljo izbruhnil obsežen požar. Zgorelo je najmanj 2000 začasnih bivališč, več kot 12.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Vzrok požara še vedno ni jasen, zaenkrat pa tudi ni poročil o smrtnih žrtvah ali poškodovanih v taborišču, v katerem živi skoraj milijon beguncev.

ZAGREB - Hrvaška je porabila komaj polovico od 1,03 milijarde sredstev iz solidarnostnega sklada EU za popotresno obnovo v Banovini in Zagrebu. Da bi do junija, ko se izteče rok za porabo sredstev, počrpali preostanek, bi morali državljani na dan vložiti za okoli štiri milijone evrov zahtevkov za obnovo, je opozoril minister za gradbeništvo Branko Bačić.

BERLIN - Podnebne spremembe bi lahko Nemčijo do leta 2050 stale do 900 milijard evrov, je pokazala raziskava, ki jo je naročila nemška vlada. Po najmilejšem scenariju bi se stroški ustavili pri 280 milijardah evrov.