V Italiji obeležili dan spomina na fojbe

V Italiji so danes obeležili dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji, ali pa bodo zapustili svoje rodne kraje.

"Danes Italija obeležuje dan spomina in se poklanja mučencem fojb in tistim, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove samo zato, ker so bili Italijani," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejala premierka Giorgia Meloni. Opozorila je, da je bil spomin na fojbe in eksodus dolgo časa potisnjen v ozadje.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vprašanje fojb zdaj splošno znano v javnosti, o njem se uči v šolah in razpravlja v medijih. Dodal je, da se "nihče ne sme bati resnice" in da resničnega tveganja ne predstavlja kroženje različnih idej in pogledov, temveč brezbrižnost.

"Žrtvam teh zlorab, beguncem in njihovim družinam danes namenjamo ganljiv in sočuten spomin. Njihovega trpljenja ne smemo podcenjevati," je v nagovoru na Kvirinalu dejal Mattarella, ob tem pa poudaril pomen nadaljevanja stalne politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi.

"V prihodnost glejte brez zamer, a tudi brez pozabe," pa je v svojem govoru na Kvirinalu pozval italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je spomnil tudi na muke številnih žensk v tistem času in citiral besede predsednika Mattarelle ob prejšnjih spominskih slovesnostih.

Italijanske državne slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe in eksodus na Kvirinalu sta se letos prvič udeležila tudi predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO).

Čeprav je vabilo na vsakoletno proslavo iz urada italijanskega predsednika na naslova SKGZ in SSO prispelo prvič, prejemnika - predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj - nad njim nista bila presenečena, saj da predstavlja nadaljevanje pomembnih korakov v smeri sožitja, ki sta jih v zadnjih letih storila Mattarella in prejšnji slovenski predsednik Borut Pahor.

Slednji je nocoj v TV Odmevih na TV Slovenija pozdravil dejstvo, da sta bila na slovesnost prvič v zgodovini povabljena predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, da je Mattarella v svojem govoru omenil fašizem in da je omenil tudi "našo skupno evropsko perspektivo ter potrebo po sožitju".

Po Pahorjevi oceni je treba zaupanje, ki je bilo vzpostavljeno, še naprej krepiti, če želimo, da bo tudi vnaprej "rodilo atmosfero, v kateri se bomo Slovenci in Italijani dobro počutili". "Obe strani si morata iskreno prizadevati, da bosta še naprej gojili, kar jima je skupno glede prihodnosti, in da bosta spoštljivo obravnavali tisto, kar jim je različno glede preteklosti," je dejal.

Tradicionalno osrednja spominska slovesnost, ki se je običajno udeležujejo številni pripadniki združenj optantov ter predstavniki krajevnih oblasti, je dopoldne potekala pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu.

Že v četrtek je spomenik v Bazovici obiskal predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa. "Dokler zgodba o fojbah in eksodusu ni pripadala vsej narodni skupnosti, je bilo težko govoriti o skupnem spominu. Danes mi ravno to daje upanje, da moramo naprej po poti, ki smo jo že pred časom ubrali," je po navedbah Primorskega dnevnika dejal La Russa, član postfašističnih Bratov Italije, ki sicer velja za kontroverznega politika, med drugim zaradi svojih izjav o zgodovini Italije in fašizmu.