Pregled - svet do 12. ure

VARŠAVA/BERLIN - Poljska je Nemčijo zaprosila za dovoljenje za dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini, je na Twitterju zapisal poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak in povabil Nemčijo, naj se pridruži koaliciji držav, ki namerava Kijev podpreti z leopardi. Odločitev o pošiljanju leopardov bo sprejeta kmalu, je po pogovorih z novim nemškim obrambnim ministrom Borisom Pistoriusom dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nemški minister pa je zaveznikom odobril usposabljanje ukrajinskih sil za uporabo leopardov.

KIJEV - Več visokih uradnikov v Ukrajini je po razkritju domnevnih nepravilnosti in korupcije napovedalo odstop. Med njimi so namestnik ministra za obrambo Vjačeslav Šapovalov, namestnik vodje kabineta predsednika Kirilo Timošenko in namestnik generalnega tožilca Oleksij Simonenko. Zelenski je za ta teden več menjav v vladi, regionalnih oblasteh in varnostnih silah napovedal že v ponedeljek.

HELSINKI - Finska mora razmisliti o vstopu v Nato brez Švedske, je izjavil finski zunanji minister Pekka Haavisto. Iz Ankare so namreč v ponedeljek po sežigu Korana na protestu v Stockholmu sporočili, naj Švedska pri vstopu ne računa na njihovo podporo. Skupni vstop sicer po besedah ministra ostaja "prva možnost".

BEOGRAD - Načrt za Kosovo, ki sta ga predstavila Washington in Bruselj, je postal de facto pogajalski okvir za vstop Srbije v Evropsko unijo, je v nagovoru narodu v ponedeljek zvečer dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Opozoril je na politične in gospodarske posledice, če ta načrt ne bi bil sprejet. Za prihodnje dni je na to temo napovedal pogovore s predstavniki vseh parlamentarnih strank.

TEHERAN - Iranske oblasti so obsodile nove sankcije Evropske unije in Velike Britanije, ki so bile sprejete v ponedeljek v odziv na nasilno zatrtje protestov v islamski republiki. Sankcije so označile kot znak obupa zaradi njunega neuspeha pri ustvarjanju nestabilnosti v Iranu in napovedale povračilne ukrepe.

KARLSRUHE - Nemško tožilstvo je štiri moške in eno žensko obtožilo ustanovitve teroristične skupine in načrtovanja strmoglavljenja vlade ter snovanja ugrabitve ministra za zdravje Karla Lauterbacha, je v ponedeljek sporočilo zvezno tožilstvo s sedežem v Karlsruheju. Večina je od spomladi lani v preiskovalnem priporu.

SAN FRANCISCO - V dveh povezanih strelskih napadih na kmetiji za gojenje gob in v podjetju za prevoz tovornjakov v obalni skupnosti južno od San Francisca je bilo v ponedeljek ubitih sedem ljudi, je sporočila policija in dodala, da so osumljenca ujeli. Aretirali so 67-letnega Zhao Chunlija. Po napadu v plesnem klubu v Monterey Parku gre za že drugi množičen strelski napad v Kaliforniji v zadnjih dneh.

DES MOINES - V ameriški zvezni državi Iowa sta bila v ponedeljek na šoli, ki se ukvarja s pomočjo ogroženi mladini, ubita dva šolarja, odrasel uslužbenec pa je bil ranjen, je sporočila policija in dodala, da je šlo za nameren napad, po katerem so aretirali tri osumljence.

WASHINGTON - Zvezna porota v Washingtonu je v ponedeljek za krive napada na zvezni kongres 6. januarja 2021 spoznala še štiri pripadnike desničarske skupine Varuhi prisege. Lani je že bil spoznan za krivega vodja skupine Stewart Rhodes, ki čaka na izrek kazni. Četverica bo na izrek kazni počakala v hišnem priporu.

BUENOS AIRES - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je v ponedeljek mudil na prvem obisku v tujini po izvolitvi. V argentinski prestolnici Buenos Aires ga je sprejel predsednik Argentine Alberto Fernandez, s katerim se je pogovarjal o dvostranskem "plinskem povezovanju" in "skupni južnoameriški valuti" za finančne in trgovinske tokove.

SAN FRANCISCO - Glavni izvršni direktor Tesle Elon Musk je v ponedeljek na sodišču pojasnjeval okoliščine njegovega tvita iz leta 2018, v katerem je napovedal popoln prevzem Tesle, do katerega pa ni prišlo. Denar naj bi mu obljubil savdski investicijski sklad, ki pa naj ne bi poznal cene prevzema. Porota bo morala presoditi, ali je s tem povzročil škodo vlagateljem.

NEW YORK - Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford Motor naj bi v Evropi načrtoval ukinitev 3200 delovnih mest, poročajo tuji mediji, pri čemer se sklicujejo na nemški sindikat IG Metall. Odpuščanja naj bi prizadela predvsem Nemčijo.