Po dveh letih v Kobaridu srečanje Slovencev z obeh strani meje

Minister Arčon, ki se je pred srečanjem sestal tudi z župani in predstavniki institucij z obeh strani meje, je poudaril velik pomen čezmejnega povezovanja tudi v prihodnje. Po njegovih besedah bo država po vzoru financiranja projektov v Porabju več pozornosti posvetila tudi Benečiji.

Kot je dejal, sta bila Posočje in Benečija žrtvi mračne evropske preteklosti, a imata združena v skupen kulturni in gospodarski prostor priložnost, da postaneta zmagovalca evropske prihodnosti.

"Na našem uradu v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj intenzivno iščemo konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo, ki bi podjetnim prizadevanjem dali zagon in možnost za razcvet. Prizadevali si bomo podpreti čezmejne razvojne načrte, o katerih smo se z župani na obmejnem območju že pogovarjali in imajo realne možnosti, da pridobijo sredstva iz evropskih virov," je dejal.

Kobariški župan Marko Matajurc je ob robu srečanja izpostavil, da si skupnega delovanja želijo še naprej, a hkrati potrebujejo posluh države. Kmalu pripravljajo novo srečanje, na katero bodo povabili tudi ministra Arčona, da bi se pogovorili o konkretnih projektih in strategiji razvoja za prihodnost ljudi s tega območja.

"Nedvomno je eden glavnih aktualnih projektov kolesarska povezava med Kobaridom in Robičem. Ker je turizem v Posočju močna panoga, bi radi del tega usmerili tudi v doline na italijanski strani meje," je o konkretnih projektih povedal Matajurc.

V dolinah čez mejo se še vedno soočajo predvsem z demografski problemi, je izpostavil profesor na tržaški univerzi in predsednik Združenja Don Eugenio Blanchini Igor Jelen, ki je na dogodku zbrane nagovoril v imenu slovenskih organizacij Videmske pokrajine.

Na drugi strani pa se je odnos do manjšine v zadnjem času precej spremenil. "Ker nas je ostalo tako malo, ne predstavljamo več težave, ampak gledajo na nas kot priložnost za celo deželo, zato bi morali znati ta trenutek izkoristiti," je povedal.

Na prireditvi, ki so jo s kulturnim programom oblikovali ustvarjalci z obeh strani meje, sta bili podeljeni dve Gujonovi priznanji, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnji prejemnici priznanja za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev sta postali Iole Namor in Anna Wedam.

Iole Namor je Benečanka, ki je v zadnjih skoraj štiridesetih letih pomembno zaznamovala družbeno in kulturno življenje tega območja, bila je odgovorna urednica Novega Matajurja, med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo, dolga leta članica izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in tudi njena predsednica za Videmsko pokrajino, v zadnjih letih pa predseduje Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada.

Anna Wedam, ki živi v Ukvah, je zaposlena na občini Naborjet Ovčja vas in v Beneški palači, kjer skrbi za slovenski jezik. Je članica stranke Slovenska skupnost in predsednica krovne organizacije Svet slovenskih organizacij (SSO) za Videmsko pokrajino, je tudi predsednica krajevnega slovenskega Združenja don Mario Černet, predvsem pa se bori za zaščito slovenskih korenin, kulture in navad.

Dolgoletno srečevanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v začetku leta je že več kot petdesetletna tradicija, ki v sebi nosi sporočilo slovenstva, domovinske zavednosti in pripadnosti. Pripravljajo jo posoške občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter upravna enota Tolmin, letos pa je ponovno potekala po dveh letih premora zaradi epidemije.